Tiskane izdaje
Madrid – Zmagoslavje Fabia Aruja na Vuelti ni bila samo potrditev izjemne nadarjenosti Italijana za tritedenske dirke, ampak tudi napoved napada na rumeno majico Toura. Aru je pokazal vse vrline zmagovalca velikega trojčka (Tour-Giro-Vuelta). Je prvovrsten hribolazec in dovolj dober v vožnji na čas, da lahko obvlada konkurenco.
Na Vuelti jo je od prve etape naprej, čeprav je kazalo, da bo Astana, ki je sicer prišla v vlogi prvega favorita, po diskvalifikaciji Vincenza Nibalija doživela poraz. Pri padcu se je namreč tako hudo poškodoval prvi pomočnik za gorske etape Paolo Tiralongo, da je moral odstopiti. Kljub izgubi dveh ključnih mož je imela Astana zelo močno in trdno ekipo in je na koncu udejanjila vse, kar je od prvega dne načrtoval strateg Giuseppe Martinelli. Aru, ki ima odlično izkušnje z Gira (letos je bil drugi, lani tretji) je v slogu Nibalija prevzel vlogo prvega moža. Delo mu je seveda olajšala utrujenost junakov Toura. Chris Froom je na polovici dirke odstopil zaradi padca, Alejandro Valverde in Nairo Quintana pa sta imela v hribih in še zlasti v vožnji na čas pretežke noge, da bi mu lahko enakovredno sledila.
Nizozemec Tom Dumoulin, ki je nosil majico vodilnega šest etap, je sicer presenetil vse z odličnim kolesarjenjem v gorskih etapah, a na koncu le ni zdržal pospeševanj mojstrov gorskih etap. Po blesteči zmagi v vožnji na kronometer v 17. etapi, ki ga postavlja v prvo vrsto favoritov na bližnjem SP, je v gorovju Sierra de Guadarrama v osrednji Španiji, kjer je zrasel sloviti smučarski šampion Francisco Ochoa, doživel kalvarijo in pristal na 6. mestu. Edini pravi tekmec Italijanu v gorskih etapah je bil domači matador Joaquim Rodriguez, ki pa mu v vožnji na čas še zdaleč ni bil enakovreden.
Vuelto je torej dobil najbolj kompleten kolesar na dirki, ki pa ni slavil nobene etapne zmage. Aru je kolesaril skrajno preudarno. Tako kot denimo Froome na Touru, je bil nenehno na preži, vendar pa mu zaradi odličnih pomočnikov – Mikaela Lande, Leona Louisa Sancheza in Daria Catalda ni bilo treba tako napadati in pospeševati, kot je denimo letos na Giru, ko pa je na koncu moral priznati premoč Albertu Contadorju. Šesti italijanski junak Vuelte – po Nagelu Conternu (1956), Feliceju Gimondiju (1968), Giovanniju Battaglinu (1981), Marcu Giovannettiju (1990) in Vincenzu Nibaliju (2010) – je v Madridu napovedal lov na zmago na Touru in tudi olimpijskih igrah v Riu.
Luka Mezgec je bil v popolni senci Johna Degenkolba. V šprinterskih etapah je bil velikokrat boljši, a ni dobil priložnosti. Nemec je zmagal šele v zadnji etapi. Mezgec ga tokrat ni izgubil, zmagoslavje prvega šprinterja Gianta pa je bila obliž na veliko razočaranje po sobotni izgubi rdeče majice Domuolina.
