Roglič pušča vsa vrata odprta

Zagorje – Po več kot mesecu dni se je Primož Roglič vrnil v domovino in v Zagorju povzročil pravo evforijo. Kljub naporom Toura in nato še pestrega tedna za njim si je etapni zmagovalec vzel nekaj časa tudi za novinarje. Brez pogovora o zmagi ni šlo, govoril pa je tudi o ekipi, težavah v Marseillu, prihodnjih načrtih in obveznostih, ki jih prinese zgodovinski uspeh.

Za vami je drugi nastop na tritedenski dirki. Kako se Giro lahko primerja s Tourom?

Zelo težko je primerjati, obe dirki trajata tri tedne, a vsi pravijo »Tour je Tour« in zdaj se moram strinjati, res je nekaj posebnega. Je drugačna dirka, drugačen je tudi način dirkanja in kakšnih drugih skupnih točk kot to, da oba trajata tri tedne, skorajda ne morem izpostaviti.

Kako težko se je bilo po zmagi v 17. etapi spet zbrati in dirko odpeljati do konca?

Obveznosti je bilo po zmagi res veliko in ni bilo lahko, a sem še vedno resno računal na kronometer v Marseillu. Tam sem nato ponovno imel težave, tokrat s kolesom, kar mi je onemogočilo lov za zmago. Tudi za naprej velja enako. Najprej bom še malo užival v vsem skupaj, kar je prinesla zmaga, nato pa bo čas za počitek in priprave na svetovno prvenstvo.

So dodatne obveznosti po zmagi užitek ali breme?

Najprej se trdo boriš za zmago, vse dogajanje pa je le njena posledica, in ja, zagotovo je užitek. To so sladke skrbi, ki so mi v veliko čast. Takšni sprejemi, kot je tu v Zagorju, so res zelo lepi, za zmago na največjih dirkah moraš dati od sebe še več kot konkurenca in vsi navijači, ki me podpirajo, mi zagotovo pomagajo pri tem.

Giro in Tour sta za vami, je v načrtih za naslednje sezone tudi Vuelta?

Letos zagotovo ne, v prihodnje pa verjetno, a se z ekipo še nismo pogovarjali za toliko naprej. Dirke še ne poznam. Pravijo, da je tako zahtevna, da bi mi morala biti pisana na kožo, a je v Španiji avgusta še zelo vroče, kar mi ne ustreza najbolj. V prihodnje bom poskušal iskati priložnosti, kjer bo ekipa dirkala z mano kot kapetanom za skupno razvrstitev. Bomo videli, kako bo, zadnjo besedo ima ekipa.

Do začetka SP je še mesec in pol, kakšen bo vaš program dirk do odhoda na Norveško?

V avgustu me čaka več počitka, saj vozim le eno dirko v Franciji proti koncu meseca, septembra pa je kar nekaj dirk, a še ne vem natančno, kam me bodo poslali. Zagotovo bom odšel na dirko po Britaniji, glavni cilj pa je seveda svetovno prvenstvo, kjer imam v mislih predvsem kronometer.

Se je po zmagi vaš položaj v ekipi spremenil?

Verjetno se je status res nekoliko spremenil, najbrž bomo v prihodnje poizkušali tudi z mano kot kolesarjem, ki se bo boril za generalno razvrstitev. Ti pogovori nas čakajo v prihodnjih mesecih, bom pa tudi v nadaljevanju, ko bom sklepal nove pogodbe, gledal na to, da me bo ekipa imela v mislih kot kolesarja za skupni seštevek in mi bo sposobna ponuditi dovolj veliko podporo. Tudi če pogledate Chrisa Frooma – on je zagotovo premagljiv, a ima okrog sebe osem odličnih kolesarjev, naša ekipa pa se ni sposobna enakovredno meriti z njimi. In tudi, če si ti dovolj dober ali celo boljši, je zelo težko dirkati proti Skyu.

Morda razmišljate o menjavi ekipe, v kateri bi imeli več možnosti?

Za naslednjo sezono še imam pogodbo z ekipo LottoNL-Jumbo, potem pa bomo videli, kako se bo odvijalo. Zagotovo sem se pripravljen pogovarjati z drugimi ekipami, kaj mi lahko ponudijo, najbolj pomembno je, da bom imel priložnost dirkati in se boriti za najvišja mesta. Po drugi strani pa mi tudi v naši ekipi nič ne manjka in ne vem, zakaj bi jo menjal.

Prej ste omenjali smolo v Marseillu, kjer vam je odpovedal zadnji menjalnik, a večina strokovnjakov meni, da se kaj takšnega v Skyu ne bi moglo zgoditi ... Bi se temu dalo izogniti?

Jaz iskreno verjamem, da je bila le velika smola. Konec koncev sem imel mehanika, ki je le zaradi mene prišel v Marseille in skrbel samo za moje kolo, nastavil mi je najhitrejši položaj do sedaj in tudi kolo je bilo večkrat pregledano. Zagotovo ga ne krivim, on je svojo nalogo opravil, se pa smola lahko pripeti vsakemu. Težko je, ker sem imel noge za zmago, nihče ni bil vesel, a tako je bilo in zdaj je za nami.

Kolesarji običajno po prvem nastopu na Touru govorijo tudi o hudem medijskem pritisku.

Jaz z njim nisem imel težav, ker nisem bil dober, drugače pa je noro. Tudi tukaj se vidi, za kako pomembno dirko gre. Če si v rumeni majici, je zelo težko vsak dan odgovarjati na toliko vprašanj, saj bi vsak rad še nekaj od tebe. Kljub temu se moraš osredotočiti na naslednjo etapo in vse drugo odriniti na stran. Kar se tiče medijev in obveznosti, lahko le opazujemo najboljše na svetu, kako se oni spopadajo s tem, in se od njih učimo.

Kaj vam pomeni dejstvo, da ste lastnik največje slovenske kolesarske zmage?

Nisem poklican za to, da bi ocenjeval, katera zmaga je največja in kaj ta uspeh pomeni, to bom prepustil drugim. Če sem vsaj nekoliko pripomogel k razvoju cestnega kolesarstva v Sloveniji, je moj cilj dosežen.