Tiskane izdaje
Rodez – Peter Sagan je eden od najboljših kolesarjev na svetu in prvi kandidat za letošnjo zeleno majico na Touru. O njegovi četrti zaporedni prevladi nihče več ne dvomi, saj je veliko bolj vsestranski od njegovega prvega zasledovalca Andreja Greipla. Slovak je izvrsten šprinter, odličen na klasikah, močan v vožnji na čas. A mu tudi vse te vrline mu na letošnjem Touru nič ne pomagajo.
V 13 etapah je bil Sagan šestkrat na zmagovalnem odru (štirikrat drugi in dvakrat tretji), zmage pa ne more vknjižiti. Vedno se najde močnejši tekmec. V drugi in peti etapi je bil to Nemec Greipel, v šesti Čeh Zdenek Štybar, v trinajsti, v kateri je bil morda najbližje prvemu mestu, pa Greg van Avermaet. Belgijec ima podobne kolesarske lastnosti in se, kar je še najbolj zanimivo, tako kot Slovak nenehno vrti okrog zmag na največjih dirkah, a jih le poredkoma doseže. Potem, ko je leta 2008 zmagal na Vuelti, je na Touru končno le slavil prvo in največjo zmago v karieri.
»Začel sem prej kot v La Havreju in vztrajal do konca. Čutil sem, da mi eden od tekmecev diha za ovratnik, a nisem vedel, da je Sagan. Pravzaprav niti nisem želel vedeti, kdo je, saj me je nepopolna osredotočenost velikokrat stala najboljših uvrstitev,« je Avermaet opisal razplet, v katerem pa je prav Sagan naredil osnovnošolsko napako. Namesto, da bi vztrajal do konca, ko se je postavil v Belgijčevo zavetrje, se je usedel na kolo. »Vsa bolečina hudega napora se je v trenutku razširila po mojem telesu. To ni bila smola, ampak zelo neumna napaka. Povrhu sem predolgo čakal na zadnji skok,« se nikakor ni mogel potolažiti 25-letni Slovak, ki je ob podobnih razpletih v preteklosti zlahka premagoval tekmece. Je pa tudi res, da je na Touru že petnajstič zasedel drugo mesto.
Saganova letošnja bera je sedem zmag (z dvema na DP, v katerem nima konkurence) in kar trinajst drugih mest. Grenko za kolesarja, ki se ga je oprijel vzdevek »PeterOne« (Peter prvi) po 67 zmagah na WorldTouru. V minulih letih je bil član »zelenega ekspresa« Cannondala, v katerem je bil eden od motorjev Kristjan Koren. Letos Primorca ni zraven, ostal je pri Cannondalu, Sagan pa se je preselil k Tinkoffu. Morda je tudi to razlog, da porabi preveč energije v finiših.
Letos ima precej manj točk (285) kot denimo lani, ko je na polovici zbral rekordnih 50,147 odstotka vseh možnih točk (341 od 680). Nihče pred njim ni bil tako uspešen, niti Belgijec Rik Van Linden (1975), ki je bil dolga leta rekorder z 49,1 odstotka.
Danes na vrhu Laurenta Jalaberta, jutri šprint
Kolesarjenje v Centralnem masivu ni nič manj zahtevno kot v alpskih in pirenejskih etapah. Ritem je visok, klancev pa veliko. Niso sicer dolgi in visoki, tako da selekcije, kot smo jo videli v Pirenejih, ne bo. So pa dovolj strmi in zahtevni. Eden od najslavnejših Tourovih klancev v tem delu Francije je v Mendeju – Croix Neuve/Montee Laurent Jalabert. Kolesarji ga bodo prevozili 4,5 km pred ciljem, dolg pa je tri kilometre. Nagib je v povprečju 9,1 %, največji pa 11 %. To bo priložnost za Contadorja in Nibalija, da popravita vtis, a tudi za Rodrigueza in izjemno bojevitega Valverdeja. Nedeljska etapa od Mendeja do Valenca bo povsem šprinterska. Pravzaprav bo to edini šprint med Pireneji in Alpami. Zanimivo bo videti, kako močne noge imajo še nosilec zelene majice Sagan, Greipel, Cavendish in Degenkolb.
