Šestič končno po Korenovih željah

Ljubljana – Na prvi Tour de France leta 2010 je Kristjan Koren šel navdušen, ker bo doživel največji, 100-letni kolesarski spektakel, kar je sen vsakega poklicnega kolesarja. V petih letih zaporednih nastopov kot predan pomočnik nikoli ni smel misliti nase. Delal oziroma narekoval je ritem ter lovil ubežnike za Ivana Bassa in Vincenza Nibalija in največkrat pripravljal zaključno akcijo Petru Saganu.

Že lani ste upali na kakšno priložnost, a je niste dobili. Pravite, da je videti, da bo letos več manevrskega prostora?

Upam, da bom dobil več priložnosti v etapah, nepomembnih za skupno razvrstitev, ker pač ni Sagana. Pobegi pa so tako ali tako loterija. Če imaš srečo, se že v prvem posreči zmagovita kombinacija, lahko pa se mučiš vse etape in nikoli nisi v pravi kombinaciji.

V novi ekipi Cannondale imate tri kapetane, okrog katerih se bo vrtela vsa taktika – Irca Dana Martina, Američana Andrewa Tanaskyja in Kanadčana Ryderja Hesjedala. Športni direktor Charly Wegelius stavi na različne kolesarske značaje udarne trojke. Vam je namenil pomembno vlogo izkušenega moža, ki ve, kako se premikati po karavani. Izrecno je poudaril, da boste skrbeli za to, da bodo vaši favoriti vsekozi v špici karavane. Ni videti, da boste dobili kakšno posebno priložnost za beg?

Tako kot vedno bom 100-odstotno osredotočen na delo, ki mi ga bodo naložili. Upam, da ne bo tako enolično, kot je bilo v minulih letih oziroma da bom dobil priložnost. Računam predvsem na 4. etapo na kockah Roubaixa, kjer moštvena taktika ne bo tako pomembna, kot je na preostalih. Na Kriteriju Dauphine sem videl, da je forma zelo dobra. Opravil sem tudi višinske priprave na dolomitskem prelazu San Pellegrinu, tako da pričakujem štart, poln energije. Tudi napadalen. Upam, da bo v šesto vendarle šlo tudi po mojih osebnih željah.

Rezultatsko ste bili v prvem delu sezone zadržani, čeprav ste imeli več priložnosti kot v minulih letih.

Imel sem proste roke, vendar sem že na dirki po portugalski pokrajini Algavre zbolel, v Belgiji pa me je na klasikah zdelal mraz. Enotedensko jemanje antibiotikov se je poznalo na moči. Komaj sem čakal, da pridem domov in se nadiham primorskega zraka in naužijem sonca.

Kakšen je novi, ameriški Cannondale-Garmin?

Povsem drugačen je od italijanskega, v katerem je bilo 60 odstotkov kolesarjev iz Italije. V novem smo zbrani z vsega sveta, največ pa iz anglo-saksonskega dela. Gre za drugačno miselnost. V odnosih ni prislovične italijanske pristnosti in komunikacije. Športni direktor starega Cannondala Roberto Amadio je imel močan vpliv na vzdušje v ekipi in bil zelo neposreden v komunikaciji s kolesarji. V ameriškem Cannondalu se med seboj »pogovarjamo« prek elektronske pošte. Po dirki se hitro razidemo. Na prste ene roke lahko preštejem telefonske pogovore ... Včasih se počutim, kot bi bil v kakšni fabriki.

Za nekoga, ki so mu Italijani domala sosedje in je vajen njihovega načina življenja, je bil prehod na anglo-saksonski slog bržkone svojevrsten šok?

Na začetku je bila zame šok velik. Sčasoma sem se privadil in preklopil na njihovo miselnost. Tudi na tečaj angleščine sem šel, da obnovim srednješolsko znanje, ker sem razmišljal že povsem italijansko. Je pa kolesarski jezik poseben, saj je veliko strokovnih izrazov italijanskih, tako da ni bilo težav.

Kako sta se ujela z Matejem Mohoričem?

Le na eni dirki sva bila skupaj. Kot bi bila v različnih klubih. Skupaj sva bila dalj časa le na zimskih pripravah na Mallorci. On se je veliko lažje vklopil, ker je študiran fant in zelo dobro zna jezik.

Vrniva s k Touru. Na pripravah na San Pellegrinu sta bila skupaj z Nibalijem. Nanj najbrž tudi stavite na Touru?

Vincenzo je moj favorit. Menim, da je napredoval in je močnejši, kot je bil v lanski sezoni. Pravzaprav so vsi štirje favoriti – še Chris Froome, Nairo Quintana in Alberto Contador – vrhunsko pripravljeni za veliko predstavo. Zagotovo bo ta četveroboj zaznamoval letošnjo pentljo.

Veliko se govori o Contadorjevem dvojčku. Kakšne so Špančeve možnosti, da ga osvoji?

Alberto se je pripravljal v Livignu. Prepričan sem, da Gira v nogah ne bo čutil, saj v Italiji niti ni dirkal na vso moč. Prepričan sem, da je Giro imel kot pripravo za Tour. Navsezadnje je le enkrat napadel v svojem slogu in odločil dirko.