Tiskane izdaje
Kako ste spremljali zmago?
Še bolj sem bil živčen kot takrat, ko je prvič zmagal. Tudi jaz nisem povsem verjel, da mu bo uspelo, upal sem, da se bodo favoriti gledali med sabo in nihče ne bo vozil na polno. Izkazalo se je, da mu je veter v prsa pomagal. Janu ni bilo lahko, a zato je bilo toliko težje napasti iz glavnine. Tudi on je mislil, da je skoraj nemogoče in se je odločil, da bo le dirkal na polno, potem pa bo, kar bo. Do zmage je prišel s trmo, bil je na koncu z močmi, a ni odnehal in je 'grizel' do cilja.
Se bo njegova vloga spremenila?
Prva naloga je bila, da sredino etapo konča v glavnini, kar je po tako velikem naporu težko. Odpira se mu precej možnosti, lahko bi branil modro majico najboljšega hribolazca, saj ima kar lepo prednost, v naslednjih etapah pa ne bo prav veliko točk na voljo. Tudi če se bo podredil ekipnim ciljem, je svoj cilj že dosegel, še toliko bolje za samozavest je, da mu je uspelo v prvem poskusu. Če bi Rui Costa v naslednjih etapah zašel v težave, bi morda lahko prevzel tudi vlogo klubskega kapetana. Jan je kolesar, ki je na tritedenskih dirkah iz tedna v teden boljši. Če bo zdrav, bo tudi v zadnjem tednu še pokazal zobe v kakšni etapi.
Marko Polanc je ob sinu Janu že celo kolesarsko kariero. Foto: Roman Šipić/Delo
Večja, zagotovo. To je bila gladiatorska zmaga, vse je dal od sebe in uspelo mu je takrat, ko nihče ni verjel, da to zmore. Tudi pred dvema sezonama je dosegel vrhunski uspeh, a so bile takrat razmere vendarle bolj naklonjene ubežnikom. Zmaga na stotem Giru šteje še več, tudi zato, ker je Etna sama po sebi nekako mitska, skrivnostna. Tudi Nibaliju in Quintani bi bilo v takšnem pobegu zelo težko, nisem prepričan, da bi zdržala, tako kot je zdržal Jan.
Dirka po Sloveniji ja ali ne?
Zagotovo bo prišel na dirko, a niti on še ne ve, v kakšni vlogi. Pri Italijanih je vedno tako, da morajo biti v ospredju. Pred dvema sezonama je bil na dirki po Sloveniji tako dober kot Diego Ulissi, pa je moral delati zanj. Pri Italijanih je ego problematičen, zato letos ni izključeno, da se bo moral Jan podrediti ekipnim interesom, čeprav gre za njegovo domačo dirko.
Po takšnih uspehih ga prav dolgo ne bodo mogli držati ob strani ...
Res je, Jan šele prihaja v najboljša kolesarska leta, potrebuje le pravo okolje in prave ljudi okrog sebe, pa bo tudi v prihodnje pisal velike zgodbe. Za še en korak naprej bi bilo morda dobro zapustiti italijansko okolje, a je spet vprašanje, katera od ekip bo v njem prepoznala velik potencial ter mu dala dovolj časa in priložnosti, da bo lahko pokazal, kaj vse zmore na kolesu.
Kaj bo na koncu kariere največji Janov uspeh?
Težko vprašanje, trdim da bi bil lahko v pravi ekipi zelo visoko v seštevku največjih dirk. Je dober kronometrist, na vzponih je večkrat dokazal, da je hiter, še vedno pa ima ogromno rezerv. Njegovo telo se na dolgotrajne napore odziva zelo dobro in če se mu bo nasmehnila še sreča, bo eksplodiral.
