Tudi na domači dirki bo njegov čas še prišel
Roglič je v tretji etapi pokazal moč, toda v zadnjih metrih ostal brez zmage. V zeleni majici Rigoberto Uran.
Odpri galerijo
Primož Roglič se je moral včeraj zadovoljiti z modro majico za najboljšega hribolazca, vendar se zeleni še ni odpovedal. Foto Uroš Hočevar/Delo
Celje – Prva gorska etapa slovenske pentlje je navdušila s fantastičnim vzdušjem in odlično predstavo slovenskih kolesarjev, na koncu pa je bil najbolj spreten Rigoberto Uran, ki je na Celjskem gradu oblekel zeleno majico vodilnega. Primož Roglič v vrhunski formi pričakuje zaključek dirke.
Ko je direktor dirke po Sloveniji Bogdan Fink na prvi novinarski konferenci napovedal, da bo na slovenskih cestah dirkal tudi Roglič, so v Zasavju začeli pripravljati spektakel. V tretji etapi je pot kolesarje vodila tudi mimo Kisovca, kjer so domačini s transparenti in baklami pripravili pravo nogometno vzdušje, kakršnega se ne bi sramovali niti na mundialu v Rusiji ali pa ob cestah julijskega Toura.
Dirka se je začela zares z vzponom na Celjsko kočo, kjer je nizozemski Lotto v ospredje pripeljal Rogliča, ki je že po dobrem kilometru ostal brez pomočnikov. Odločil se je za prvi napad, s katerim je prepolovil vodilno skupino, nato je malo počakal tekmece in začeli so se napadi z vseh strani.
Roglič je na vrh vzpona druge kategorije pripeljal prvi in si prislužil modro majico za najboljšega hribolazca na dirki, iz ozadja se mu je na začetku spusta pridružil še Matej Mohorič in v svojem slogu sam oddrvel v dolino. »Vemo, kako dober je Matej na spustih, jaz pa sem želel predvsem varno priti do konca, zato sem tvegal nekoliko manj, res ne bi imelo smisla, da bi vse zapravil s padcem,« pravi Roglič, Mohorič je njegovo nekoliko bolj previdno vožnjo izkoristil in si privozil 20 sekund prednosti.
V dolini je imel zmagovalec desete etape Gira generalko za nedeljski kronometer, v ozadju nihče izmed favoritov ni želel prevzeti odgovornosti v lovu za njim, na koncu je ta naloga padla na pleča Luke Mezgeca.
Tudi v zadnjih dveh kilometrih na vzponu do cilja na Celjskem gradu je Mohoriču kazalo dobro, a njegov trud ni bil poplačan. »Dal sem vse, kar sem lahko, zato moram biti zadovoljen s prikazanim, čeprav se ni izšlo. Na spustu nisem želel tvegati preveč, ker je bil strm in nevaren, nato sem se dobro počutil na vzponu, a so me žal ujeli 500 metrov pred ciljem, kjer se je cesta poravnala. Če bi tam zdržal, bi se zasledovalci verjetno malo ustavili in pogledali med seboj, tako pa mi niso pustili možnosti,« je napad, s katerim je navdušil občinstvo, opisal Mohorič.
Gorenjec je vedel, da je priložnost splavala po vodi, ko se mu je v zavetrje pripeljal Roglič, a ni takoj napadel. Ildar Arslanov je presenetil z napadom po desni, zato je moral slovenski as pospešiti prej, kot bi želel, kar je izkoristil Rigoberto Uran in se nekaj metrov pred ciljem pripeljal mimo ter zmagovalno dvignil roki v zrak. »Presenečen sem, da sem v tako dobri formi, seveda sem vesel zmage. Želel sem si nekaj pokazati na tej dirki, zaključek je bil zame idealen, noge so se dobro vrtele in to sem izkoristil,« pravi Kolumbijec, ki je oblekel tudi zeleno majico vodilnega na dirki po Sloveniji.
Pred Rogličem je končal še Daryl Impey, tretja mesta Zasavca redko zadovoljijo, tokrat pa kljub razpletu ni bil razočaran: »Ta dirka je zame nepozabna, ko smo vozili po domačih cestah in sem videl vse te navijače, sem dobil kurjo polt. Želel sem jim pripraviti dobro dirko, prvič po mesecu in pol sem dirkal zares, zato sem zelo zadovoljen s trenutno formo. Lahko bi dirkal kot Rigoberto Uran in me ne bi videli do zadnjih 50 metrov, on je to s pridom izkoristil, a nisem tak, želim napadati, žal pa je bil cilj na koncu nekaj metrov predaleč. Luštno je bilo spet dirkati zares, prepričan sem, da bo tudi na tej dirki še prišel moj čas.«
Navdušil je tudi Tadej Pogačar, v katerem marsikdo vidi naslednjega slovenskega fenomena, ki bo osupnil kolesarski svet. Na Celjski koči je bil kos tempu najboljših hribolazcev sveta, malo mu je zmanjkalo le v zaključku. »Na prvem vzponu sem se počutil odlično, žal je potem po spustu tempo padel in smo se polovili, v zaključku pa potem nisem imel dovolj moči, da bi sledil najboljšim,« pravi kolesar Ljubljane Gusto Xaurum, ki je v dolini vlekel zasledovalno skupino in najbrž porabil kak metek preveč. Izmuznila se mu je bela majica najboljšega mladega kolesarja, Michael Storer je končal tri sekunde pred njim.
Ko je direktor dirke po Sloveniji Bogdan Fink na prvi novinarski konferenci napovedal, da bo na slovenskih cestah dirkal tudi Roglič, so v Zasavju začeli pripravljati spektakel. V tretji etapi je pot kolesarje vodila tudi mimo Kisovca, kjer so domačini s transparenti in baklami pripravili pravo nogometno vzdušje, kakršnega se ne bi sramovali niti na mundialu v Rusiji ali pa ob cestah julijskega Toura.
Dirka se je začela zares z vzponom na Celjsko kočo, kjer je nizozemski Lotto v ospredje pripeljal Rogliča, ki je že po dobrem kilometru ostal brez pomočnikov. Odločil se je za prvi napad, s katerim je prepolovil vodilno skupino, nato je malo počakal tekmece in začeli so se napadi z vseh strani.
Modro je dobil, zelene (še) ne
Roglič je na vrh vzpona druge kategorije pripeljal prvi in si prislužil modro majico za najboljšega hribolazca na dirki, iz ozadja se mu je na začetku spusta pridružil še Matej Mohorič in v svojem slogu sam oddrvel v dolino. »Vemo, kako dober je Matej na spustih, jaz pa sem želel predvsem varno priti do konca, zato sem tvegal nekoliko manj, res ne bi imelo smisla, da bi vse zapravil s padcem,« pravi Roglič, Mohorič je njegovo nekoliko bolj previdno vožnjo izkoristil in si privozil 20 sekund prednosti.
V dolini je imel zmagovalec desete etape Gira generalko za nedeljski kronometer, v ozadju nihče izmed favoritov ni želel prevzeti odgovornosti v lovu za njim, na koncu je ta naloga padla na pleča Luke Mezgeca.
Tudi v zadnjih dveh kilometrih na vzponu do cilja na Celjskem gradu je Mohoriču kazalo dobro, a njegov trud ni bil poplačan. »Dal sem vse, kar sem lahko, zato moram biti zadovoljen s prikazanim, čeprav se ni izšlo. Na spustu nisem želel tvegati preveč, ker je bil strm in nevaren, nato sem se dobro počutil na vzponu, a so me žal ujeli 500 metrov pred ciljem, kjer se je cesta poravnala. Če bi tam zdržal, bi se zasledovalci verjetno malo ustavili in pogledali med seboj, tako pa mi niso pustili možnosti,« je napad, s katerim je navdušil občinstvo, opisal Mohorič.
Matej Mohorič je bil malo prekratek za zmago. Foto Uroš Hočevar/Delo
Gorenjec je vedel, da je priložnost splavala po vodi, ko se mu je v zavetrje pripeljal Roglič, a ni takoj napadel. Ildar Arslanov je presenetil z napadom po desni, zato je moral slovenski as pospešiti prej, kot bi želel, kar je izkoristil Rigoberto Uran in se nekaj metrov pred ciljem pripeljal mimo ter zmagovalno dvignil roki v zrak. »Presenečen sem, da sem v tako dobri formi, seveda sem vesel zmage. Želel sem si nekaj pokazati na tej dirki, zaključek je bil zame idealen, noge so se dobro vrtele in to sem izkoristil,« pravi Kolumbijec, ki je oblekel tudi zeleno majico vodilnega na dirki po Sloveniji.
Navijačem želel pokazati nekaj posebnega
Pred Rogličem je končal še Daryl Impey, tretja mesta Zasavca redko zadovoljijo, tokrat pa kljub razpletu ni bil razočaran: »Ta dirka je zame nepozabna, ko smo vozili po domačih cestah in sem videl vse te navijače, sem dobil kurjo polt. Želel sem jim pripraviti dobro dirko, prvič po mesecu in pol sem dirkal zares, zato sem zelo zadovoljen s trenutno formo. Lahko bi dirkal kot Rigoberto Uran in me ne bi videli do zadnjih 50 metrov, on je to s pridom izkoristil, a nisem tak, želim napadati, žal pa je bil cilj na koncu nekaj metrov predaleč. Luštno je bilo spet dirkati zares, prepričan sem, da bo tudi na tej dirki še prišel moj čas.«
Rigoberto Uran je bil najbolj spreten na Celjskem gradu. Foto Uroš Hočevar/Delo
Navdušil je tudi Tadej Pogačar, v katerem marsikdo vidi naslednjega slovenskega fenomena, ki bo osupnil kolesarski svet. Na Celjski koči je bil kos tempu najboljših hribolazcev sveta, malo mu je zmanjkalo le v zaključku. »Na prvem vzponu sem se počutil odlično, žal je potem po spustu tempo padel in smo se polovili, v zaključku pa potem nisem imel dovolj moči, da bi sledil najboljšim,« pravi kolesar Ljubljane Gusto Xaurum, ki je v dolini vlekel zasledovalno skupino in najbrž porabil kak metek preveč. Izmuznila se mu je bela majica najboljšega mladega kolesarja, Michael Storer je končal tri sekunde pred njim.
