V pravem trenutku na pr(a)vem mestu

Ljubljana – »Na to pa res nisem računal,« se je 19-letni Mitja Ergaver še dva dni po presenetljivem razpletu dirke štirikrosa na svetovnem prvenstvu spraševal, ali se je res zgodil ta sanjski scenarij. Kaotična dirka, polna preobratov, je v srečnem naključju okronala Ajdovca in poskrbela za lep zaključek sezone slovenskih gorskih kolesarjev.

Štirikros, v katerem so pred leti dirkali tudi v Mariboru, nato pa je priljubljenost te sicer zelo privlačne discipline z ukinitvijo svetovnega pokala precej upadla, pač vedno lahko poskrbi za scenarij, ki se je zgodil v Val di Soleju. Ergaver se je že v polfinale prebil »srečno«, zaradi diskvalifikacije tekmeca, v finalu pa so nato padli trije pred njim in mu odprli pot do slavja. »Niti v sanjah si nisem predstavljal tega, a to je šport, sploh v tej naši disciplini se lahko zgodi vse. Nihče ne more zanesljivo računati, da bo prišel v naslednji krog in vsak bi lahko bil na mojem mestu. Bil sem v pravem trenutku na pravem mestu,« je dejal mladi gorski kolesar.

Zmaga, zlata kolajna in mavrična majica so mu pomenili toliko več, ker je imel za seboj nesrečno sezono, ki so jo v celoti zaznamovale poškodbe. Najprej si je na dirki v Nemčiji zlomil roko, nato dva meseca ni mogel na kolo zaradi bolečin v hrbtu. »Vesel sem bil že, da sem sploh lahko nastopil. Glavni cilj je bil priti med 16 najboljših, kar sem lani že dosegel. Vse drugo je bilo le še pika na i,« je dejal po dirki, na kateri konkurence sicer ni manjkalo, nastopili so vsi najboljši iz serije Pro Tour, tudi nekateri kolesarji iz BMX. Z njim se je veselil tudi smučar Filip Flisar, ki se v četverobojih tudi na kolesu odlično znajde, zasedel je 10. mesto. Mar pričakuje, da mu bo ta zmaga spremenila kariero? » Predvsem upam, da bi s tem postal naš šport malo bolj prepoznaven v Sloveniji in da bi bili deležni malo večje podpore,« je še dejal član moštva Črn Trn.

Val di Sole, kjer so včeraj na SP dirkali še v spustu, je bil nekdaj srečen kraj tudi za Tanjo Žakelj, ki je tam osvojila eno od svojih mavričnih majic iz mlajših kategorij. Sezono v krosu je zaključila že prejšnji teden v Andori, z dirko, ki ji je letos uspela najbolje od vseh. »Zadnja tekma je bila za v učbenike, vse sem naredila, kot je bilo treba, nič nisem pretiravala. To je bila dirka, ki sem jo odpeljala optimalno po svojih sposobnostih, nikjer nisem brez potrebe izgubljala časa. Izvlekla sem najboljše. Tudi na vzponih sem bila solidna. Lahko bi dobila še kakšno mesto, a na koncu sem bila zadovoljna,« je ocenila in potegnila črto pod sezono. Prvi del ji ni uspel, v drugem je bila boljša, zadovoljna je bila zlasti z avgustom – s Kanado, Andoro in OI. »Takšno stanovitnost bi si lahko samo želela vso sezono. Tako končati je vsekakor dobro za motivacijo. Pomembno je, da vidim, da sem še vedno lahko zraven, blizu najboljšim. Če bi na tej ravni lahko začela, bi z dobrim stopnjevanjem gotovo spet lahko stala na zmagovalnem odru. To je moja želja za nadaljevanje.«

Obenem se je že ozrla tudi v naslednje leto in sklenila, da bo morala pozimi narediti boljšo bazo na kolesu. Da pride tako pozno na tekmovalne obrate, se enostavno ne sme več zgoditi. Pred nekaj leti je še lahko bila konkurenčna s takšnim načinom priprav, zdaj ne več, konkurenca nabira kilometre že od decembra. Ob tem je tudi izrazila željo, da bi imela v ekipi kakšno sotekmovalko. Zdi se, da so v Uniorju odprti za to možnost, pred naslednjim letom se tako obetajo spremembe.