Zelena puščica z drugega planeta

Ko z usločenim hrbtom stopi na pedala, konkurenca le še nemočno gleda za zeleno črko M na plečih španskega veterana, ki beži proti ciljni črti. Zaradi njega Španci komaj čakajo na severne klasike, na domačih tleh pa uživa skoraj božanski status. Tako dominantnega kolesarja, kot je letos Alejandro Valverde, kolesarska karavana že nekaj časa ni imela v svojih vrstah.

Med mladinci je bil najboljši kolesar generacije in večkratni državni prvak, zmage je nizal kot po tekočem traku in si privozil vzdevek El Imbatido – nepremagljivi. Med profesionalce ga je leta 2002 pripeljala ekipa Kelme in ni trajalo dolgo, da je pokazal, kako dober je lahko. Pri vsega 23 letih je v naslednji sezoni špansko Vuelto končal na tretjem mestu, na svetovnem prvenstvu v Hamiltonu pa je le rojak Igor Astarloa stal med njim in zlato kolajno. Za njegov podpis so se stepli evropski velikani, uspelo pa je ekipi Caisse d’Epargne. Pokrovitelji in imena ekipe so se menjali, Alejandro Valverde pa je njen član še danes.

V naslednjih letih je nizal zmage v Ardenih in enotedenskih etapnih dirkah, potem pa je pozornost preusmeril na dirko po Franciji in Vuelto. Po več kot polovici desetletja je priznal poraz, saj njegovo telo v treh tednih vsaj enkrat vedno doživi kolaps, in pod ambicije v skupnem seštevku Toura potegnil črto. »Dolgo časa so me porazi motivirali in vsako leto sem treniral še nekoliko bolj trdo, da bi lahko na Elizejske poljane pripeljal v rumeni majici. Danes na dirko gledam skozi druge oči, zato mi Francija počasi postaja všeč,« je novinarjem ene od francoskih televizijskih postaj zaupal po koncu lanskega Toura, ki ga je končal na šestem mestu.

Tudi Valverde iz viharja škandalov in obtožb, ki so v zadnjih letih prejšnjega desetletja zajele kolesarstvo, ni izšel nedolžen. Njegov dober prijatelj Eufemiano Fuentes je bil glavna figura slovite afere Puerto, zato so Valverdeja dolgo neuspešno povezovali z dopingom. Dokazov ni bilo, nato pa so v Fuentesovem laboratoriju odkrili vrečko krvi, označeno s številko 18. Ko so kri primerjali z vzorci, odvzetimi na dirki po Franciji, je s piedestala brezmadežnih stopil tudi Valverde. Po dolgi sodni bitki je leta 2010 dobil prepoved nastopanja, ob vrnitvi v peloton dve leti kasneje je bil v očeh mnogih praktično že odpisan. A Valverde se je pravzaprav šele dobro ogreval.

V karieri je med profesionalci nanizal neverjetnih 91 zmag. Španec konkurenco premaguje z unikatno kombinacijo odličnih voženj na vzponih in hitrega šprinta, ki odloča v težkih zaključkih. Valverde je v zadnjih sezonah dozorel v kompletnega kolesarja. »Zdaj dirkam veliko bolj sproščeno, ker vem, da sem res dober, hkrati pa me podpira moja druga družina – ekipa Movistar. V zaključkih sem se naučil uporabiti svoje prednosti, letos mi uspeva praktično vse,« je nasmejan razlagal po rekordni peti zmagi na Valonski puščici, kjer je počakal do zadnjih 100 metrov na zidu Huy, nato pa do cilja z neverjetno lahkoto ustvaril več kot deset metrov prednosti.

Vajo je ponovil na včerajšnji najstarejši klasiki Liege – Bastogne – Liege, ki je bila tudi za velikih uspehov vajenega kolesarja iz Murcie nekaj posebnega. Kolesarski svet se je v sobotno jutro zbudil z novico, da je Micheleja Scarponija na treningu do smrti zbil voznik kombija, ki je Italijana izsilil v križišču. Scarponi je bil Valverdejev vrstnik in eden najboljših prijateljev. Vidno pretreseni Španec je zmago posvetil spominu na Micheleja in obenem vse denarne nagrade ardenskega tedna namenil za pomoč družini preminulega Scarponija.

Alejandro v pelotonu velja za tekmovalnega, a vseeno prijaznega in nasmejanega kolesarja, ki se kljub zvezdniškemu statusu ne obnaša kot bog. Nasmeh mu kvari le misel na svetovno prvenstvo, kjer drži neslaven rekord. Njegovih šest uvrstitev na zmagovalni oder je največ v zgodovini, prvak pa kljub temu ni postal nikoli. »Ob misli na svetovno prvenstvo še vedno postanem nemiren, a sem se nekako sprijaznil z dejstvom, da mi nikoli ni uspelo. Morda mi bo v prihodnje, a mi svetovno prvenstvo ne krade več spanca,« pravi Valverde, ki bo imel septembra v norveškem Bergnu novo priložnost. Glede na letošnjo formo – prepričljivo je dobil vse tri enotedenske etapne dirke v Španiji, skupaj pa zmagal kar enajstkrat – Valverdeja tudi v boju za mavrično majico ne gre odpisati.