Đorđević ne išče recepta za Šiškauskasa

Litovci in Srbi po povsem različnih poteh do dvoboja za kolajno in vozovnico za olimpijske igre.

Objavljeno
18. september 2015 10.15
Posodobljeno
18. september 2015 12.00
Eduardo Brozovič, poročevalec
Eduardo Brozovič, poročevalec
Lille – »Ustaviti moramo Ramunasa Šiškauskasa,« je med EP 2011 opozarjal nekdanji slovenski selektor Božidar Maljković, saj je prezrl, da je litovski kapetan končal reprezentančno pot tri leta prej. Aleksandar Đorđević je bil ob začetku igralske kariere Maljkovićev učenec, toda pred današnjim polfinalnim dvobojem dobro ve, odkod Srbiji grozi nevarnost.

Letos mineva 20. obletnica nepozabnega finala EP 1995 med ZR Jugoslavijo in Litvo, v katerem je zdajšnji srbski selektor dosegel kar 41 točk ob metih za tri točke 9:12, s katerimi je izničil napore Šarunasa Marčulionisa (32) in Arvydasa Sabonisa (20). Toda Đorđeviću ne diši obujanje prijetnih spominov, kot pravi, nostalgija v športu ni kaj prida koristna: »To je bolj kost za novinarje in starejše ljubitelje košarke. Kar se je zgodilo pred 20 leti, je del zgodovine, mi pa moramo razmišljati o prihodnosti.«

Srbija je na poti do polfinala nanizala sedem zmag brez poraza. V zadnjih petih nastopih je v povprečju prekosila tekmece za 17,7 točke, kar bi jo utegnilo uspavati. Litva je ubrala bistveno težjo pot. V sedmih dvobojih je prepričljivo odpravila le Latvijo (+19), izgubila je z Belgijo in zbrala kopico tesnih uspehov: Ukrajino je ugnala za točko, Estonijo za dve, Češko in Gruzijo za štiri ter v četrtfinalu Italijo po podaljšku. Takšna zbirka zagotovo ni naključna in kaže, da ima Jonas Kazlauskas izkušeno in psihično stabilno moštvo, ki je kos najrazličnejšim pritiskom.

»V Litvi ima košarka že kar verski pridih in celotno ozračje daje moč reprezentanci. V njeni igri so zelo opazne sledi lastne košarkarske usmeritve, v zadnjih letih so ji dodali še potrebni napredek pri telesnih sposobnostih, da bi lahko ostali na mednarodnem vrhu. Moštvo je že lep čas skupaj, na letošnjem EP pa sta vodji krilo Jonas Mačiulis, ki igra zelo samozavestno, in center Jonas Valančiunas, pred polfinalom peti strelec in vodilni skakalec eurobasketa,« opozarja Đorđević.

Za državo, v kateri ima igra pod obroči kultni status, se kajpada spodobi, da na posebno mesto postavlja olimpijske igre. In Litva se je od svoje osamosvojitve vselej (šestkrat) uvrstila na OI, v prvih treh poskusih je osvojila bronasto kolajno, nato pa dvakrat četrto mesto. Zato je jasno, da bi imela neposredna vozovnica za Rio de Janeiro 2016, ki bi si jo lahko zagotovila z drevišnjo zmago, enako težo kot kolajna na EP. Toda kaj naj potem rečejo Srbi, ki so zadnjič igrali na OI leta 2004 v skupni reprezentanci s Črnogorci in še takrat bili komaj 11., v Peking in London pa niso niti potovali? »Finale in pot v Rio sta bila naša cilja od začetka priprav. Menim, da lahko uresničimo načrt, čeprav po prihodu iz Berlina nismo blesteli. Verjetno smo bili pod vplivom vloge izrazitega favorita, saj bi bila za nas velika sramota, če bi izgubili s Finci ali Čehi,« ocenjuje srbski kapetan Miloš Teodosić.

Ko je slovenska reprezentanca želela na hitro priskrbeti državljanstvo Bryantu Dunstonu, čeprav ni bil nikoli v naših krajih, so se neredki sklicevali, da tako pač počnejo vsa moštva, ki želijo biti konkurenčna. Toda od polfinalistov letošnjega EP ima naturaliziranega igralca le Španija, pa še Črnogorec Nikola Mirotić se je preselil na Iberski polotok rosno mlad in je preživel šest let pri Realu. Med glavnimi nasprotniki nakupovanja košarkarjev v spletnih diskontih so prav Srbi in Litovci in prav nič ne kaže, da bi bili zaradi svoje odločitve prikrajšani.

Od odpadlih četrtfinalistov so se z Američanom okrepili Čehi, vendar je Blake Schilb dve leti igral za njihovega prvaka Nymburk. Latvijci so stoodstotno »čistokrvni«, na Apeninskem polotoku pa so rojeni tudi vsi italijanski reprezentanti, saj je Daniel Hackett ugledal luč sveta v Forlimpopoliju kot plod ljubezni med nekdanjim ameriškim košarkarjem Rudyjem Hackettom in italijansko materjo Katio. Za Grčijo igrata v ZDA rojena Nick Calathes in Kostas Koufos, ki imata grške starše, obratno pot pa je ubral Giannis Antetokounmpo. Rodil se je v Atenah, oče Charles in mati Veronica pa sta Nigerijca.

Zato nasvet vodilnim pri KZS: marsikaj je možno, le potruditi se je treba in za začetek pogledati današnji polfinale.