Tiskane izdaje
Ljubljana – Krčenje zdravih slovenskih košarkarskih okolij v zadnjem desetletju zbuja precejšnjo skrb glede prihodnosti panoge v državi, ki se rada postavlja ob bok Litvi. Močno je presahnil primorski bazen, zmanjšal se je gorenjski, največji glavobol pa imajo v štajerski prestolnici, kjer se ne morejo in nočejo sprijazniti, da ne premorejo niti kakovostnega prvoligaša. Zdaj upe polagajo na Maribor Branik.
Štajerce njihova košarkarska zgodovina žge, kot bi sedeli na vroči peči. Pred leti so zaradi prezadolženosti že enkrat ugasnili Branik, pri novem poskusu prebijanja v slovensko elito je bil nato v sezoni 2010/11 uspešen Maribor Messer, a tudi ta ni zdržal ritma in finančnih zahtev igranja v prvi ligi. Zdaj zagon novemu projektu daje predsednik Branika Alojz Križman, nekdanji župan štajerske prestolnice, ki še ni vrgel puške v koruzo in je kljub kriznim časom pri pridobivanju pokroviteljev prepričan, da mora mesto ob močnem nogometu dobiti tudi kakovostno košarkarsko okolje. Med drugim naj bi vlak na pravo pot zapeljal nekdanji slovenski reprezentant Miljan Goljović, svojčas tudi direktor Zlatoroga in dober znanec Zlatka Zahovića, ki v Mariboru in širše slovi po izostrenem čutu za gradnjo evropskih zgodb. Vsi se zavedajo, da je na Štajerskem ogromno mladih, ki že trenirajo košarko, a prave povezanosti med raznimi šolami ni.
»V tem trenutku jih je po šolah, društvih in klubih okoli 500 do 600, to je ogromen potencial. Del jih je v šoli Sanija Bečiroviča, del v šoli Boruta Besediča, Branik ima svoje mlade selekcije, zelo kakovostno pa delajo tudi pri Miklavžu. Če bi se vsi povezali in začeli sodelovati, bi lahko zgradili kakovostno bazo, iz katere bi se izluščilo nekaj vrhunskih igralcev, tudi morebitnih bodočih reprezentantov. Prvi korak pa bi bil seveda ta, da bi začeli pri mlajših selekcijah kandidati za naslove državnih prvakov,« je prepričan Goljović, ki že dlje časa živi v Mariboru in je dobro seznanjen s stanjem v tamkajšnji športni sferi. Tudi zato opozarja, da se je mariborska košarka pri poskusih ponovnega vzpona dovoljkrat opekla in da brezglavo tekanje v ambiciozen projekt zato zdaj ne bi imelo nikakršnega smisla. Zagovarja politiko manjših korakov, predvsem pa opozarja, da takojšnja popolna usmeritev v oblikovanje dobre članske zasedbe na daljši rok ne bi prinesla niti koristi niti rezultatov.
»Zdajšnji vodilni ljudje pri Braniku, od trenerja Žige Ravnikarja do člana upravnega odbora Iztoka Puhka in predsednika Križmana, ta čas stremijo k istemu cilju, ki naj bi Mariboru končno prinesel stabilnega prvoligaša, zato morajo biti temelji res trdno postavljeni. Branik je namreč po propadu KK Maribor Messer še edini klub v mestu, vendar bi ga zdaj z običajne ceste radi spravili na avtocesto. Odločilen korak bo oblikovanje pravega upravnega odbora, ki bo tudi finančno stal za celotnim projektom, takoj za tem pa tudi sestava prave zasedbe trenerjev, ki bi v nekaj letih lahko zagotovili črpanje igralcev iz lastnega okolja. Mariborska košarka si mora za začetek predvsem vrniti zaupanje med navijači in pri potencialnih pokroviteljih,« pojasnjuje Goljović, ki je prepričan, da bi se v štajerskem gospodarstvu našli tudi takšni, ki bi jih zanimal dober košarkarski projekt. To pa bi bilo mogoče le, če bi nadarjene igralce zadržali tudi po prehodu med člane in jih poskušali razviti v naslednike številnih asov, ki so prišli iz Maribora. Nazadnje je iz Branika do reprezentance prišel Klemen Prepelič, ki si ta čas kruh služi v Nemčiji.
