Džikić: Gnati te mora tudi strah pred neuspehom

Krkin strateg z mešanimi občutki pričakuje polfinale lige Telemach brez Uniona Olimpije in dvoboj s Tajfunom.

Objavljeno
11. maj 2015 20.22
Krka vs Rogaška. Na sliki Aleksandar Džikić. Novo mesto, 01,04,2015
Eduardo Brozovič, šport
Eduardo Brozovič, šport

Ljubljana – Košarkarje Krke že dolgo spremlja glas, da živijo za zmage nad Unionom Olimpijo v državnem prvenstvu. Ob sedmih šampionskih zmagoslavjih (petih zapored v zadnjih sezonah) so jo šestkrat prekosili v finalu, leta 2000 že v polfinalu. Letos bodo ostali brez »posladka«, kljub težavam pa se ne odpovedujejo lovoriki.

Novomeščani se bodo jutri prvič udarili s Tajfunom v dvoboju do dveh zmag, v primeru uspeha pa bi jih v finalu čakal boljši med Rogaško in Heliosom. Njihov trener Aleksandar Džikić, ki je popeljal do naslova tako Olimpijo (leta 2008) kot Krko (2010, 2011 in 2014), pričakuje odločilni del sezone z mešanimi občutki: »Zaradi spleta dogodkov bo končnica nekoliko drugačna, kot smo pričakovali, vendar gledamo na naše interese in preglavice, ki jih ni malo. Že dolgo namreč igramo z nepopolno zasedbo. Naslov prvaka pa nas seveda zanima. Nikoli nismo skrivali, da je to naš glavni cilj, saj smo si mesto v regionalni ligi že zagotovili.«

Srbski strateg sicer zelo nerad govori o poškodovanih košarkarjih, vendar je odgovoril na novinarsko vprašanje o stanju v Krkinem moštvu: »Ni dobro, res. Tomaž Bolčina ne vadi že pet ali šest mesecev, lep čas je odstoten tudi Imran Polutak. Toda precej bolj me skrbi stanje Malcolma Armsteada in Jasmina Hukića. Američanu so v tej sezoni že osemkrat izčrpali tekočino iz kolena in nikakršne pravice nimam zahtevati, naj tvega zdravje. Pa čeprav je to nekajkrat že storil, saj govorimo o prvem strelcu lige ABA. Hukić se po domačem dvoboju z Zlatorogom in stiku z Igorjem Tratnikom zdravi že en mesec. Želi igrati, ne vem pa, če bi bilo to pametno. Edini zanesljivi povratnik v našem moštvu bo Erjon Kastrati, ki si je v prvem nastopu po dveh mesecih okrevanja zvil gleženj pred dvema tednoma v Laškem in tudi takrat je bil zraven Tratnik.«

A zdravstvene tegobe niso edina Džikićeva skrb. Kot pravi, je v čudnem položaju, saj ima Krka večje število košarkarjev, ki jih jeseni ne bo več v moštvu. Zato ne ve, kakšen izziv bo zanje končnica DP: »Košarkarji, ki odhajajo, se ne bodo prodali zaradi dobrih nastopov v slovenski ligi. Ogledniki so prihajali na naše tekme v ligi ABA, zdaj pa jih ni več na tribunah, saj so že videli, kar so želeli. Težko je pojasniti košarkarju, da za igranje v ligi Telemach vendarle prejema enako plačo kot med regionalno sezono. Za naše moštvo je seveda glavni izziv naslov prvaka, ne vem pa, kakšen skupno računico imajo košarkarji s svojimi družinami in agenti. Želel bi si, da bi bila interesa Krke in njenih igralcev identična, toda tako ni v nobeni ekipi.«

Po Džikićevem mnenju je svojevrstno zlo tudi sistem izbiranja »najboljših« v sodobni košarki: »Vsi igralci se prodajajo na podlagi statistike. Obrambnih odlik v njej niti ne zasledimo, vsaka storjena osebna napaka jim zniža indeks, dve trojki pa štejeta toliko kot šest asistenc, kar je neumnost. Toda tako je povsod po svetu. Za prihodnost naših košarkarjev bo zelo pomembno, v katerem tekmovanju bomo igrali v prihodnji sezoni.«

Nekaj besed je kajpada namenil tudi Tajfunu, ki je v tej sezoni dvakrat premagal Krko in jo namučil v polfinalu pokala Spar: »Šentjurčani so končali prvi del prvenstva z enim samim porazom, manj uspešni pa so bili v ligi za prvaka. Vendar dobro vemo, da se bomo pomerili s trdimi in motiviranimi tekmeci, ki imajo jasno določenega vodjo v Dragiši Drobnjaku. On jih je spodbudil, da so dosegli še več, kot so načrtovali. Res je, da smo mi doslej dobili vse tekme, v katerih smo morali zmagati, toda vedno se nekaj zgodi prvič. Naprej te more gnati tudi strah pred neuspehom.«