Eurobasket prinesel pol milijona čistega dobička

Finančna korist prirediteljem in državi, le z DDV je dobila 400.000 evrov več, kot je plačala kotizacije FIBA.

Objavljeno
16. januar 2014 15.16
Eurobasket 2013 Slovenija - Italija
Eduardo Brozovič, šport
Eduardo Brozovič, šport
Ljubljana – Štiri leta so nas prireditelji evropskega prvenstva 2013 v košarki prepričevali, da je strah pred izgubo odveč. Bolj ali manj prepričljive argumente so včeraj potrdili s podatki. Eurobasket je Košarkarski zvezi Slovenije prinesel 510.000 evrov dobička, korist pa tudi celotni državi.

Štiri mesece po koncu EP sta organizatorjem ostali le še dve nalogi: aprilska potrditev revizijskega poročila in poplačilo zadnjih obrokov prispevkov mestnih občin, ki bodo segale še v prihodnje leto, vendar štejejo v bilanco za obdobje 2013. Predsednik KZS Roman Volčič je končno lahko zadihal s polnimi pljuči in včeraj potrdil, da je bil zahteven projekt organizacijsko in finančno uspešen. S prodajo vstopnic, ki je bila največja prihodkovna postavka organizatorjev, so zaslužili 6,1 milijona evrov (po plačilu dajatev 5,6 milijona) in za 15,3 odstotka presegli zastavljeni finančni cilj. Vštevši prispevke pokroviteljev prvenstva (4,15 milijona) in televizijskih hiš (0,32), sofinanciranje mestnih občin (1,77), dodatne nastanitve (0,76) in druge vire (1,28), so zbrali 13,89 milijona evrov prihodkov, medtem ko so stroški znašali 12,93 milijona.

Po plačilu 450.000 evrov davka na dobiček je torej KZS ostal lep kupček denarja, resda nekoliko nižji od prvotnih želja. Razlika je predvsem plod zapletov z lokalnimi prireditelji. Po odpovedi Ptuja in Novega mesta sta med gostitelje predtekmovalnih skupin vskočila Celje in Ljubljana s Tivolijem, vendar kot »rešitelja« pod prilagojenimi pogoji. In namesto predvidenih treh milijonov evrov je v blagajno košarkarske zveze slednjič kanila le dobra polovica zneska.

»Potem ko uradno lahko rečemo, da smo eurobasket končali s pozitivnimi številkami, bom ponovno potrdil, da bomo dobiček vložili v napredek košarke. Naša dolgoletna želja je košarkarski center, v katerem bi lahko nemoteno vzgajali nove rodove igralcev, toda zdaj je uresničitev zamisli približno tako oddaljena, kot je bila organizacija EP pred desetimi leti. Da bi ugotovili, kakšne finančne posledice je imelo lansko prvenstvo na državni ravni, smo ekonomski fakulteti naročili še analizo stroškov in koristi. Tudi ta razkriva lepe učinke, tako da zdaj čakamo le še na poročilo o pojavnosti eurobasketa, s tem pa tudi Slovenije in naših občin v svetovnih medijih, ki ga za mednarodno košarkarsko zvezo FIBA pripravlja mednarodno podjetje,« je včeraj pojasnil Roman Volčič.

Dr. Igor Ivašković, nekdanji obetavni košarkar Krke in mladinski reprezentant, je v preteklih mesecih lahko združil svojo ljubezen do ekonomije in športa. V zajetnem poročilu je razkril, da je EP 2013 koristil slovenskemu gospodarstvu in okolju. Neto korist na celotni ravni je bila 23,7 milijona evrov, država pa je zaradi dodatne potrošnje med prvenstvom dobila 6,4 milijona evrov ali 400.000 več, kot je morala plačati pristojbine FIBA, da je leta 2010 Sloveniji zaupala celinsko prvenstvo.