Grožnje FIBA so smešne in celo nezakonite

Ljubljana – Regionalna liga da ali ne, z blagoslovom FIBA ali brez, v organizaciji ABA, klubov ali nacionalnih zvez, to so vprašanja, ki so v minulih tednih razburkala košarkarsko javnost. Po nizu zasukov marsikaj kaže le na manjše spremembe, direktor tekmovanja Roman Lisac pa je ponudil nekaj odgovorov.

Odkar je FIBA preklicala priznanje lige ABA, sta v igri dve različici. Nacionalne zveze pripravljajo povsem novo tekmovanje, druga predvideva le posodobitve. Katera je bliže uveljavitvi?

Prejšnji ponedeljek smo na sestanku s predstavniki klubov odpravili še zadnje ovire, da bi lahko povsem usklajeni vstopili v naslednjo sezono. Predstavili smo novo zasnovo, s katero bomo dokončno opravili z govoricami, da gre za zasebno ligo z lastniki, ki z ligo upravljajo na sumljiv način. Z odvetniki še usklajujemo podrobnosti, a smo se dogovorili, da bomo v sodelovanju z podjetjem Deloitte preslikali evroligaški ustroj do 15. maja.

Katere so ključne novosti?

Klubi so bili že doslej 80-odstotni lastniki lige ABA. Po novem se bo postopno zmanjševal delež šestih individualnih ustanoviteljev in pričakujem, da bodo klubi že v roku enega leta imeli v lasti vsaj 86 odstotkov, ki si jih bo enakomerno porazdelilo 12 moštev. Najpomembnejši pa je sklep o spremembi upravljalskih pravic, saj bodo odvisne od lastniških razmerij, kar doslej ni bil primer. Lastniki lige bodo lahko le aktivni posamezniki in klubi, ki sodelujejo v ligi ABA, in ti bodo pri glasovanjih v veliki večini.

Po sestanku so ponekod razglasili, da so vas klubi s pučem razlastili in da gre za zmago FIBA.

Nikakor ne. Šlo je za dogovor, s katerim se vsi strinjamo. Klubi so enotnega mnenja, da gre za pomembno posodobitev lige ABA, ki jim je prinesla veliko dobrega. Po 14 letih je pač napočil trenutek za nov korak v prihodnost.

Kolikšno podporo je dobilo vodstvo lige ABA z vami na čelu?

Do nadaljnjega vsi ostajamo na svojih položajih, kar je lahko dokaz, da so klubi zadovoljni z našim delom. Pogosto celo priznavajo, da so bila dosedanja upravljalska razmerja neredko koristna, saj je med njimi pogosto prihajalo do tako različnih pogledov, da preprosto ne bi mogli sprejeti odločitev. Srbi se že med seboj ne morejo dogovoriti o ničemer, pogosto pa pride do prepletanja interesov tudi med državami.

Ali spremljate, kaj počne iniciativni odbor nove regionalne lige, ki jo na pobudo FIBA snujejo nacionalne zveze?

V ligi ABA ocenjujemo, da je zadeva zdaj urejena, saj so nam zastopniki klubov zagotovili, da se bodo sami dogovorili z zvezami. Nenazadnje se morajo postaviti za svoje interese in dvomim, da bi kdo prestopil v novo zgodbo s številnimi odprtimi vprašanji. Pri nas je vse jasno glede organizacije, kritja stroškov, televizijskih prenosov itd. Klubi so prevzeli v svoje roke ligo ABA, kar ne prinaša le večjih pravic, ampak tudi več odgovornosti, zavedati pa so se tudi začeli, da so oni steber košarke v svojih državah. Tudi reprezentanc v vseh starostnih kategorijah, ki so domena nacionalnih zvez in FIBA. Lahko bi celo rekli, da se uresničuje zahteva predsednikov zvez, da bi morali v ligi ABA imeti glavno besedo klubi in ne posamezniki. Toda ne kaže pozabiti, da je šlo v našem primeru le za prvo dejanje pred napadom FIBA na evroligo za prevzem primata v evropski klubski košarki.

Gre pa tudi za občutljivo vmešavanje v delo klubov.

Marsikateri so podjetniško usmerjeni in ne verjamem, da bi lahko kdo od zunaj govoril vodilnim možem Cedevite, kaj je dobro zanje in kako naj se organizirajo. Klub deluje z zasebnim kapitalom in hkrati sofinancira delo hrvaške zveze, tako kot slovenski klubi delo KZS, ki zaračunava najrazličnejše prijavnine, registracije in kotizacije ter ne prispeva prav ničesar k sodniškim stroškom ali namestitvi moštev. Vse to je v ligi ABA brezplačno, kar ni majhen zalogaj.

Toda vse našteto gre tudi na račun pristojbine za »wild carde«, ki je marsikomu trn v peti.

Menim, da 150.000 evrov za vabilo ni izkoriščanje. Glede na stanje v regiji gre bolj za princip preverjanja, ali je klub sploh sposoben zbrati minimalni proračun za igranje v ligi ABA, v kateri potrebuje boljše moštvo kot za DP. Mar se tudi v Sloveniji ne sprašujemo kar naprej, kdo ima ambicije, dovolj denarja in ustrezno dvorano za kaj od več od domače lige?

Ali boste ostali pri 14 moštvih ali bi uresničili željo nekaterih in se omejili na nekdanjo Jugoslavijo?

Strinjali smo se, da moramo spoštovati sklenjene obveznosti. Z madžarskim Szolnokom smo lani podpisali triletno pogodbo in torej velja še za dve sezoni. Ker je Levski iz Sofije letos zasedel zadnje mesto na lestvici, bo potrebno poiskati novega člana. Zamisli je več, ena je moštvo z Dunaja, druga iz Romunije, tretja vrnitev Maccabija ... Za naprej pa bo vse odvisno od klubov, lahko bodo zmanjšali ligo ali unovčili dva »wild carda«.

Okrepila se je tudi zamisel o ustanovitvi druge regionalne lige.

Lahko bi rekel, da smo dobili celo ukaz, da moramo zaradi velikega povpraševanja pripraviti temelje zanjo. Dolgo smo pričakovali, da bodo projekt prevzele nacionalne zveze, toda ker ga nočejo, bomo to storili mi. Realno bi lahko zaživel v sezoni 2016/17, po potrebi tudi že jeseni, v njem pa bi se merilo po 12 ali 14 moštev v zahodni in vzhodni konferenci, nekako kot v nekdanji 2. zvezni ligi, in s končnico najboljših. Seveda bi zagotovili tudi navpično prehodnost, napredovanje in izpadanje. Vse močnejša je tudi pobuda za mladinsko prvenstvo, ki bi bilo cenejše, v obliki krajše lige ali niza turnirjev. O vsem tem se pogovarjamo že dolgo in nikakor ne gre za posledico pritiska FIBA.

Kako ocenjujete njene grožnje s suspenzom reprezentanc, če bodo klubi vztrajali v ligi ABA?

Kot smešne in nevzdržne s pravnega in praktičnega vidika. Najhuje je, da iz zanesljivih virov slišimo, da so nekatere nacionalne zveze iz regije zahtevale od FIBA resnejše posledice za člane naše lige, da bi jih ustrahovali z medijskim pritiskom. Bržčas se zato pri KZS sklicujejo na članstvo v FIBA, namesto da bi zaščitili svoje ustanovitelje.

FIBA prireja reprezentančna prvenstva za igralce, ki jih plačujejo klubi in ob tem čutijo posledice poškodb. Prirediteljem zaračuna visoko kotizacijo, zdaj pa obljublja denar za novo »suproligo«.

Napovedi, da bo novi predsednik FIBA Europe Turgay Demirel pritegnil glavne pokrovitelje Ulebove evrolige iz njegove države, so neresne. Turkish Airlines je z evroligo podpisal sponzorsko pogodbo do leta 2020, trdno se je zavezal tudi Beko, gre pa za resni podjetji, ki se ne obračata po vetru. S takšnimi govoricami se lahko povzroči velika škoda tako evroligi kot moštvom, ki se s partnerji dogovarjajo za načrte za prihodnost.

Kaj si o vsem misli direktor evrolige Jordi Bertomeu? Ali res razmišlja o skrčenju tekmovanja na 16 moštev, kar bi pomenilo posledice tudi za ligo ABA?

V pravilih evrolige jasno piše, da se vanjo uvrstita oba finalista naše lige. Tako bo vsaj še dve leti, za naprej pa obstaja veliko predlogov, saj imajo klubi različne potrebe. Po enem bi evroligo v sezoni 2017/18 zmanjšali na 16 moštev, osebno pa mislim, da je optimalno število 24.