Tiskane izdaje
Ljubljana – Pričakovali bi, da bo stoodstotni izkupiček hrvaške reprezentance v pripravljalnih tekmah pred EP pri naših sosedih dvignil košarkarsko temperaturo do vrelišča. Toda pred sobotnim dvobojem s Slovenijo neredki niti ne vedo zanj, igralce skrbi, kolikšno podporo bodo imeli, selektor Velimir Perasović pa ima velike preglavice zaradi poškodb.
Potem ko je ostal brez organizatorja igre Oliverja Lafayetta, je Perasović sicer vpoklical Dontaya Draperja. Naturalizirani ameriški branilec je igral v hrvaškem dresu že na evropskih prvenstvih 2011 in 2013, zato dobro pozna soigralce, se jim je pa pridružil šele na zadnjem pripravljalnem turnirju v Zagrebu ter ob zmagah nad Estonijo, BiH in Izraelom v seštevku prispeval le dve točki. Pozna se mu, da ni pričakoval reprezentančnega vabila in da je zato telesno preslabo pripravljen. Težave pa imajo tudi košarkarji, ki so avgusta marljivo vadili. Dario Šarić si je resda opomogel po neprijetnem udarcu v oko, toda Marko Tomas je izpustil šest ogrevalnih tekem zaradi načete mečne mišice, Krunoslav Simon ne vadi zaradi bolezni in vročine, največ skrbi pa je sprožila poškodba gležnja prvega zvezdnika moštva Bojana Bogdanovića.
Perasović se je sprva celo ustrašil, da bo tik pred EP ostal tudi brez Brooklynovega asa, toda temeljiti pregledi so potrdili, da gre za hrvaško različico zapleta z Urošem Slokarjem in da naj bi v soboto vendarle igral. Z večjimi ali manjšimi bolečinami. Za vsak primer pa bo selektor šele »zadnjo sekundo« objavil seznam 12 udeležencev eurobasketa. »Najbolj me skrbi za Tomasa, saj ima za seboj neverjeten niz nezgod. Toliko smole je imel, da bi bila velika krivica, če ne bi mogel igrati na EP in v mestu, v katerem se je uveljavil. Če bi ga imeli leta 2009, bi se iz Poljske zagotovo vrnili s kolajno, tako pa se je naša pot končala v četrtfinalu proti Sloveniji,« je zagotovil kapetan hrvaškega moštva Roko Ukić, prepričan, da devet zmag brez poraza v pripravljalnem obdobju ne govori veliko o možnostih za uspeh ob vrnitvi EP v Zagreb po 26 letih.
»Zavedati se moramo, da se še nismo srečali z najboljšimi, prave bitke šele prihajajo. Pred celinskim prvenstvom 2013 smo dobili le štiri od 11 tekem, a potem osvojili četrto mesto. Zato smo se lani zelo optimistično podali na SP ter komaj premagali strašne Filipine in izgubili z velikim Senegalom,« se je pošalil Ukić in dodal, da bodo veliko vlogo imeli navijači: »Pred dvema letoma smo imeli v Sloveniji veliko podporo s tribun, kar nam je vlivalo ogromno energije. Zato si želim, da bi navijači pripravili peklensko vzdušje v Zagrebu. Slišim, da je uvodni derbi razprodan, tudi zaradi množičnega obiska Slovencev, na njem pa bomo morali poskrbeti, da bodo gledalci prišli na naslednje tekme.«
Potem ko si je zadnje tri tekme Hrvaške v orjaški Areni Zagreb v seštevku ogledalo le kakšnih 8000 gledalcev, so se reprezentanti celo pridušali, da so jih znanci spraševali, kdo bo gostil letošnji eurobasket, saj se mnogim ne sanja, da bo eno od štirih predtekmovalnih prizorišč njihova metropola. Bolje poučeni kritizirajo prireditelje skupine C, da so storili veliko premalo za promocijo in reklamo. Stvari naj bi se lotili, kot da gre za pet tekem Hrvaške na domačih tleh in ne za spektakel, ki bi moral dvigniti na noge celotno državo. Navijači iz Dalmacije in drugih krajev, ki so pred dvema letoma množično drli v Celje in Ljubljano, so jezni in pravijo, da imajo občutek, kot da bi organizatorji vabili le Zagrebčane.
Njihovo pasivnost je razkrilo tudi vodstvo Medveščaka, ki od nedelje opozarja na tekme moštva v prvenstvu KHL z ogromnim hokejskim dresom na pročelju hotela Panorama. V njem bodo namreč med EP nastanjene košarkarske reprezentance in uradne osebe. Ironijo dopolnjuje strah, da bi bili domači navijači v soboto v manjšini. Hrvati so namreč sami ponudili, da bi Slovenija igrala v Zagrebu, ker so si obetali velik dobiček. V zadnjih tednih pa so storili marsikaj, da bi njenim privržencem otežili prihod. Stopnjevali so se zapleti pri spletnem nakupu vstopnic, veliko pa so jih razdelili klubom in košarkarskim šolam. Da le ne bi prišle v roke sosedov.
