Tiskane izdaje
Lille – Po 40 minutah blede igre v osmini finala EP se je končalo veliko upanje slovenske reprezentance, da bi z zmago nad Latvijo ostala v boju za zelo oddaljene kolajne in dosegljivo mesto v dodatnih kvalifikacijah za OI 2016. Baltski košarkarji še zdaleč niso nepremagljivi, toda včeraj so bili boljši in bi najbrž ubranili svojo prednost, če bi tekma trajala še deset ur.
Latvijci imajo resda v lasti dve kolajni s celinskih prvenstev – zlato s prvega eurobasketa leta 1935 in srebro iz leta 1939 –, toda od povrnitve samostojnosti pred četrt stoletja so se šele drugič uvrstili v četrtfinale. Prvič jim je to uspelo leta 2001, ko so prav tako poslali domov slovensko reprezentanco, za katero so na EP med drugimi igrali Rašo Nesterović, Arriel McDonald, Sani Bečirov'ič, Matjaž Smodiš, Marko Milič, Boris Gorenc, Marko Tušek ter novinca Jaka Lakovič in Beno Udrih. Torej veliko večja imena od letošnjih članov izbrane vrste, ki so se morali sprijazniti, da so zaradi številnih vzrokov ostali brez kopice odličnih soigralcev. In se prepričali, da Latvija kljub svojemu zelo povprečnemu slovesu ostaja zelo neugodna tekmica.
Slovenski košarkarji se po porazu nikakor niso hoteli izgovarjati, da so ob selitvi iz Zagreba izgubili vso noč in izgubili življenjski ritem. Nekaj podobnega so doživele tudi druge reprezentance, so vztrajali, z izjemo Grkov, ki so si v nasprotju z napotki mednarodne zveze FIBA privoščili poseben čarterski polet po svoji meri in spravili udeležence EP v neenak položaj. Toda pogovor z novinarskimi kolegi iz drugih držav, ki včeraj niso mogli prepoznati izbrancev Jureta Zdovca, je potrdil, da jih je nočna pustolovščina najbolj prizadela. Na igrišče so morali prvi, že ob 12. uri, in brez zagrebške podpore navijačev. Predvsem pa bi najbolj potrebovali sveže noge in glave, da bi lahko igrali v svojem energičnem slogu. Na rutino, po šahovsko in z veliko domišljije pač ne morejo zaradi številnih kadrovskih omejitev.
Premehki in prepočasni
Latvijci so pod vodstvom razpoloženega organizatorja igre Janisa Strelnieksa učinkovito razgalili vse njihove slabosti. Po izenačeni uvodni četrtini so si priigrali manjšo prednost (36:29) in jo spretno branili. Njihova igra je imela rep in glavo, natančni zunanji strelci so dobro sodelovali z gibljivimi centri, ki so zadevali in blokirali neodločne tekmečeve centre. Slovenci so bili medtem preveč statični, kroženje žoge pa prepočasno, zato je njihov opus v glavnem zajemal le mete za tri točke in posamične prodore. Težave v obrambi so bile prevelike, napad pa premalo agresiven, zato naši košarkarji v prvem polčasu niso imeli na voljo niti enega prostega meta. Za to niso bili krivi le sodniki.
»Premehko smo začeli. V prvih petih, šestih minutah nismo storili osebne napake, v napadu ni bilo aktivnih podaj, preveč je bilo posamičnih akcij in vodenja. Ves prvi polčas smo se mučili, čeprav smo dosegli 40 točk, kar je bilo za nas zelo spodbudno. Toda v nadaljevanju smo korektno igrali v obrambi, v napadu pa preprosto ni šlo. Iskali smo razpoložene košarkarje, a jih ni bilo. Izgubili smo in razočarali marsikoga, najbolj pa sebe,« je ocenil Klemen Prepelič, ki je zadel le en poskus za tri točke od šestih. Nato pa je opozoril na tipične znake premajhne zbranosti: »Dobili smo trojko v peti sekundi tekme, še eno v zadnji sekundi prve četrtine in koš tik pred polčasom. Naštel sem osem točk zaradi naših neumnosti, ki so v takšnih tekmah že odločilne.«
Kapetan že
Na sodnike in manjšo podporo s tribun se ni hotel sklicevati: »Sodniki so dovolili čvrsto igro. Priznam, da niti meni niso dosodili nekaj osebnih napak, ki sem jih storil. Pustili so takšno igro in Latvijci so se bolje prilagodili. Mi smo se bolj jezili, kar je običajna posledica slabe igre, saj sproži frustracijo pri košarkarjih. Če si razpoložen, sodnikov skorajda ne opaziš, če nisi, te zmoti prav vse. Nekaj naših navijačev je prišlo v Lille in slišali smo jih, vendar vzdušje ni bilo takšno kot v Zagrebu, kjer smo se počutili kot doma. Na splošno me niso motivirali navijači, ampak želja, da bi se uvrstili v četrtfinale. Morali bi leteti po igrišču, a nismo,« je potožil Balažić in podal svojo oceno EP: »Zagreb je bil v redu, Lille pa katastrofa. Zelo sem razočaran, saj je bila to zelo verjetno moja zadnja reprezentančna tekma in nisem hotel, da bi se vse skupaj tako končalo. Pri 35 letih sem najbrž že prestar, da bi lahko upal na naslednje veliko tekmovanje.«
Osmina finala EP
Slovenija : Latvija 66:73 (20:20, 20:22, 12:13, 14:18)
Slovenija: Prepelič 7 (2:2), Blažič 8, Nikolić 3 (1:2), Dragić 17 (2:2), Zupan 5, Balažić 9 (2:2), Omić 7 (3:4), Klobučar 6, Slokar 4.
Latvija: Mejeris 8 (2:3), Freimanis 8, Blums 4, Bertrans 8 (2:4), Timma 4 (2:2), Janicenoks 8 (2:2), Strelnieks 17 (4:4), Berzins 13 (2:2), Meiers 3 (1:2).
Prosti meti: Slovenija 10:12, Latvija 15:19.
Met za dve točki: Slovenija 16:41, Latvija 20:32.
Met za tri točke: Slovenija 8:25 (Dragić 3, Klobučar 2, Zupan, Balažić, Prepelič), Latvija 6:21 (Janicenoks 2, Bertrans 2, Strelnieks, Berzins).
Skoki: Slovenija 34 (21 + 13), Latvija 35 (29 + 6).
Osebne napake: Slovenija 22, Latvija 19.
