Kjer so vsi bogati, ni nesrečnih

Ko se je David Stern v soboto zbudil, mu je žena Dianne, s katero sta poročena že 51 let, zašepetala: »Poleži še malo, zdaj si častni komisar NBA.« Tisti dan je po okroglih treh desetletjih prepustil krmilo svojemu dolgoletnemu namestniku Davidu Silverju, sam pa odšel v pokoj in zgodovino kot eden od najuspešnejših športnih poslovnežev vseh časov.

Stern, ki je 1. februarja 1984 nasledil Larryja O'Briena in postal četrti komisar severnoameriške košarkarske lige, je po rekordno dolgem mandatu pustil za seboj izjemen opus dosežkov. Nekateri mu sicer očitajo, da je le vstopil v svojo newyorško pisarno v pravem trenutku, ko je liga NBA po dolgih letih denarnih težav začela počasi cveteti zaradi rivalstva LA Lakers in Bostona z Magicom Johnsonom in Larryjem Birdom na čelu. Že prvo leto službe je imel dodatno srečo, ker so vanjo na mah vstopili Michael Jordan, Hakeem Olajuwon, Charles Barkley in John Stockton, same poznejše legende igre med dvema obročema. Nato pa mu je šel na roke še razcvet kabelske televizije v ZDA, ki je omogočila vstop košarke v sleherni dom. Vse to je res, toda še bolj drži, da je Sternova podjetnost omogočila združitev odličnih igralcev, razvijajoče tehnologije in marketinških potreb do neslutenih ravni.

Medtem ko se lastniki elitnih klubov in lig v ameriškem nogometu in bejzbolu še vedno prepirajo, katera športna panoga najbolj izžareva ameriško tradicijo, si je Stern že pred 30 leti zadal za cilj osvojiti svet. Najprej je svoj proizvod bogato unovčil v ZDA, kar je bila vse prej kot lahko naloga. Številni so namreč vihali nos nad panogo, v kateri so izrazito prevladovali temnopolti igralci, pretresale pa so jo številne afere in spremljal glas, da je leglo narkomanov. Zavedal se je, da mora ustvariti sistem, ki bo prinašal koristi košarkarjem, lastnikom klubov in poslovnim partnerjem ter da NBA ne more zacveteti, če bodo v njej prevladovale prvine prostega tržišča.

Da bi povečal zanimivost tekmovanja, je Stern uvedel omejitev, koliko denarja lahko klubi zapravijo za plače in prvi limit za sezono 1984/85 je znašal 3,6 milijona dolarjev za vse igralce moštva skupaj. Hkrati pa se je NBA začela nezadržno širiti. Med Sternovim mandatom se je rodilo sedem novih klubov (Charlotte, Minnesota, Miami, Orlando, Vancouver, Toronto in New Orleans), 30 članov lige je zgradilo 28 novih dvoran, ustanovil je žensko poklicno ligo WNBA, z oblikovanjem »sanjskega moštva« za OI 1992 storil pomemben korak h košarkarski globalizaciji ter jo stopnjeval s turnejami ameriških moštev in organiziranjem vadbenih kampov po vsem svetu. Danes v ligi NBA igra 75 Neameričanov, tekme prenašajo v 215 državah, majice, čepice in druge uradne spominke pa so naprodaj v slehernem kotičku zemeljske oble.

Da je David Stern pri 71 letih zapustil NBA v odličnem stanju, govori že podatek, da je postala industrija s 5,5 milijarde dolarjev letnih prihodkov; leto 1984 ji je denimo prineslo 165 milijonov. Če pred njegovim prihodom niso neposredno prenašali niti tekem končnice prvenstva, ji zdaj televizijske pravice le na nacionalni ravni prinesejo milijardo dolarjev na leto, po Forbesovi oceni pa se je vrednost klubov v zadnjem letu v povprečju dvignila za 25 odstotkov. LA Lakers, New York Knicks in Chicago so tako vsak vredni več kot milijardo dolarjev, Dallasov lastnik Mark Cuban pa meni, da bo v petih letih to mejo preseglo vseh 30 franšiz.

»Moja filozofija je preprosta: če lahko poskrbiš za dober zaslužek, so na koncu dneva vsi srečni,« pravi David Stern.