Murić v končnici zgrešil pot v Estonijo

Reggio Emilia po podaljšku razblinila upe košarkarjev Krke o uvrstitvi v četrtfinale pokala eurochallenge.

Objavljeno
25. februar 2014 23.12
Eduardo Brozovič, šport
Eduardo Brozovič, šport

Novo mesto – Tudi brez poškodovanega Sanija Bečiroviča in z omejeno minutažo obolelega Jasmina Hukića so bili košarkarji Krke na pragu uvrstitve v četrtfinale pokala eurochallenge. Sredi zadnje četrtine so vodili proti Reggiu Emilii s +8, Edo Murić pa je 4,8 sekunde pred koncem imel na voljo prosti met za zmago. Toda ostalo je le pri željah.

Včerajšnji dvoboj zagotovo ni bil po meri košarkarskih sladokuscev, je pa nedvomno ustrezal zahtevam novomeškega trenerja Aleksandra Džikića, ki nenehno opozarja svoje igralce, da so »delavska« zasedba in da lahko zmagujejo le, če pozabijo na »šminko«. In čeprav je bilo dogajanje na parketu nizkoproračunsko, z nizkim številom doseženih košev, kakršno zagovarja, bi mu bilo precej lažje pri srcu, če bi poleg čvrste obrambe imel na voljo še kakšnega razpoloženega strelca. Toda pričakovano bero točk sta dosegla le Zvonko Buljan in Jaka Klobučar, najboljši napadalec moštva Murić je v prvem polčasu zmogel le tri točke in konec pričakal z metom iz igre 3:12. Na drugi strani igrišča slika ni bila bistveno drugačna. Andrea Cinciarini, ki je na prvi tekmi natresel Krki 27 točk, je tokrat zadel le enega od devetih metov, zato pa je imela Reggio Emilia krilo Jamesa Whita, ki je dosegel 28 točk (v drugem polčasu in podaljšku 18) z zelo dobrim izkoristkom metov 7:11 za dve točki in 2:4 pri trojkah. Po tekmi je dejal: »V takšnih tekmah mora nekdo stopiti v ospredje. In soigralci so mi zaupali ...«

Novomeščani so domala ves prvi polčas gledali v hrbet košarkarjem 7. zasedbe italijanske lige. Do prve otipljive prednosti so prišli šele tik pred glavnim premorom, ko je Murić končno zadel za tri točke, prodorni Klobučar pa oplemenitil razliko. Tedaj so se gledalci, ki v pomembnem dvoboju še zdaleč niso napolnili tribun dvorane Leona Štuklja, nadejali, da se iztekajo strelska suša in težave proti obrambi Reggia Emilie, ki je nenehno spreminjala oblike in naloge. Toda to je bilo upanje brez pravih temeljev. Klobučar in Buljan, ki sta v prvem polčasu dosegla 20 od Krkinih 29 točk, dolgo nista dobila potrebne pomoči soigralcev, medtem pa je White neusmiljeno zadeval kot stroj.

Šele ko je potegnil tudi Hukić, je bilo nekoliko lažje, in v 34. minuti so gostitelji prišli do obetavnega naskoka 50:42. Takrat se je Cinciarini le vpisal med strelce, conska obramba gostov je omrtvila slovenske prvake, izkušeni Litovec Rimantas Kaukenas pa je pokazal, zakaj je igral v največjih evropskih klubih. S trojko je znižal na 54:56, po ukradeni žogi pa izenačil na 58:59 le dobro minuto pred iztekom igralnega časa. Murić je 26 sekund pred koncem zadel oba prosta meta, toda White je s trojko povsem približal svoje moštvo četrtfinalu. Krki je ostalo za zadnji napad 7,1 sekunde in scena je znova pripadla Murića. Toda po hitri osebni napaki nad njim je zadel le prvi prosti met in obsodil moštvi na podaljšek. V dodatnih petih minutah igre so Novomeščani vodili le s 63:61, nato pa je White pokazal, da je mož beseda in – stopil v ospredje.

»Imeli smo met za zmago, a ga nismo izkoristili. Nekateri naši košarkarji so se tekme lotili na napačen način, toda na klopi ne morejo postati dobri igralci. Morajo se razvijati skozi napake in izgubljene tekme. Ne bi pa bilo nezasluženo, če bi zmaga pripadla nam. Seveda smo pogrešali Sanija Bečiroviča, organizator igre Matej Rojc pa je zašel v težave z osebnimi napakami,« je po bolečem porazu potožil Aleksandar Džikić.

V drugi tekmi v skupini J je Szolnok premagal Cholet s 74:67 in se zasidral na drugem mestu. Končni vrstni red: 1. Reggio Emilia 4:2, 2. Szolnok 4:2, 3. Krka 3:3, 4. Cholet 1:5. Če bi Krka včeraj zmagala, bi osvojila drugo mesto in se v četrtfinalu pomerila z estonskim moštvom Tartu Rock.