Tiskane izdaje
Z vrnitvijo Jureta Zdovca na selektorski stolček je slovenska košarkarska izbrana vrsta vstopila v nov ciklus, ki prinaša velike izzive. Septembra SP v Španiji, po besedah direktorja članskih reprezentanc Mateja Avanza pa tudi nadaljevanje kadrovske osvežitve moštva, ki naj bi doseglo nov vrhunec z uvrstitvijo na OI 2016.
Kaj bodo smernice v drugem Zdovčevem mandatu: nadaljevanje lova na uspehe ali korak nazaj, da bi lahko storili dva naprej?
Že prej je veljalo, da je prednostna naloga zamenjava rodov, ob kateri bi zadržali mesto v evropskem in svetovnem vrhu. Ker smo gostili EP, je bila lani v ospredju tekmovalna postavka, na SP pa mora vsaj po mojem mnenju vnovič stopiti v ospredje dokončna pomladitev. Starejše košarkarje bi dodali le na deficitarnih igralnih mestih, sicer pa bi vse prilagodili lovu na uspeh na EP 2015 v Ukrajini, ki bo odskočna deska za OI. To ne pomeni, da SP ni pomembno. Toda z letošnjega mundiala vodi v Rio de Janeiro 2016 le prvo mesto, začenjamo pa ciklus, ki bi nam prinesel prvi preboj na OI. Zato bi rad videl, da bi bili vsi košarkarji, na katere računamo za prihodnje leto, v reprezentanci že letos.
Reprezentanca je lani postala moštvo Gorana Dragića. Torej bi morala biti ključna naloga, da bo igral na SP.
Absolutno. Dokazal je, da je pravi vodja in da mu v prihodnje pripada vloga kapetana. Zato pričakujem nadaljevanje dobe Gorana Dragića. Zelo verjetno mu bo v naslednji sezoni tudi brat Zoran sledil v ZDA in v ligi NBA se jima lahko kaj kmalu pridruži še kdo.
Dolga leta smo govorili, da imamo veliko vrhunskih košarkarjev, a da jih ima malo vodilne vloge v velikih klubih, kar naj bi nas teplo na vrhunskih tekmovanjih. Ali jih nimamo zdaj še manj?
Nismo pa še imeli košarkarja s tako dominantno vlogo v ligi NBA. Naši novi rodovi niso le marljivi, ampak tudi zelo predrzni in znajo uveljavljati ego na pozitiven način. Takšnih fantov, ki ne izpostavljajo svojih muh, ampak želijo zmagovati, imamo več kot v prejšnjih letih.
Pa imamo dovolj obetavnih igralcev za temeljito pomladitev? Če uporabim besednjak formule ena: naš dirkalnik bi lahko vozil s preizkušenimi gumami in se ogibal boksu, dokler gre.
Nabor igralcev se zmanjšuje. Če bo košarkar kova Gorana Dragića čez dve ali tri leta rekel, naj ne računamo več nanj, bomo težko našli enakovredno zamenjavo, potem ko smo vsaj desetletje vedno imeli vsaj še eno rezervo med organizatorji igre. Toda vsaj toliko časa tudi govorimo, v kakšnih težavah se bomo znašli, ko se bo ta ali oni upokojil. In vedno se v ozadju najde kakšen košarkar. Menim, da je kar nekaj 20 ali 21 let starih košarkarjev pripravljenih za preskok.
Je torej krivično govoriti, kako slovenska košarka nazaduje?
Košarka je na splošno drugačna, kot je bila pred desetimi in več leti. V tem pogledu nazaduje celotna svetovna košarka. Mi se dobro prilagajamo na atletski slog igre, v prihodnosti pa bomo morali nameniti več pozornosti krilnim centrom in centrom, med katerimi so vrzeli najbolj vidne.
Pogodba z Zdovcem je podpisana za dve leti z možnostjo podaljšanja za eno leto. V kolikšni meri boste pri košarkarjih upoštevali, koliko bodo stari leta 2016?
O tem bomo nedvomno razmišljali, ko bomo sestavljali reprezentanco. Deset ali enajst od 12 igralcev bi moralo biti v najboljših letih v prihodnjih dveh sezonah. Če se bo kje pojavila vrzel, bomo morali izbrati starejše. Nekaj izkušenj imamo sami in dokaze najdemo po svetu, da lahko tudi košarkarji po 35. letu igrajo na zelo visoki ravni. Še posebej, če imajo posebno zadolžitev za 10 do 15 minut igre.
Zdovc je vedno slovel po tekmovalnosti. Kako jo bo uskladil z dolgoročnim delom, saj ga nenazadnje spremlja sloves, da ne zaupa najbolj mladim košarkarjem?
Tudi letos bo imel vso pravico stremeti k visoki uvrstitvi na SP. Dobro vemo, kakšno košarko zagovarja, se je pa v zadnjih letih precej spremenil in sledi sodobnim trendom, kar je ena od njegovih odlik. Zato me ne skrbi, da ne bi bili konkurenčni. Za KZS je vendarle bistveno, da dokončamo preskok mlajše generacije in damo priložnost komu, ki ga v zadnjih letih ni bilo zraven, skozi novo oblikovano reprezentanco B. Želimo si, da bi povezali obe selekciji, da bi določenemu številu košarkarjev dali vedeti, da bodo nosilci igre v izbrani vrsti A, drugo polovico pa bi dopolnili po koncu celotne reprezentančne akcije.
Marsikateri strokovnjak meni, da igrajo naši klubi in mlade selekcije prepočasi, da bi lahko bili mednarodno uspešni. Je ustanovitev reprezentance B korak k sodobnejšemu in bolj poenotenemu modelu igre v slovenski košarki?
Vedno bolj se zavedamo tega in Rado Trifunovič bo kot selektor reprezentance B že uveljavljal sisteme, ki jih bo nato Zdovc nadgradil. Nekatere stvari smo začeli usmerjati že med mandatom Božidarja Maljkovića, ko se je članska reprezentanca iz »basketiranja« začela preoblikovati v atletsko moštvo. Trenutno imamo izjemno zunanjo linijo, ki bo s hitrostjo in energijo še nekaj let zelo uspešna v Evropi. Hkrati imamo nekaj visokih igralcev, ki bi jim lahko sledili. To so smernice, ki jih zasledujemo tudi pri mlajših kategorijah. Poleg reprezentance B smo zato uvedli selekcijo do 15. leta, s katero želimo fante pripraviti na mednarodno sceno. Ugotovili smo namreč, da kadeti do 16. leta po telesni pripravi zelo zaostajajo za vodilnimi reprezentancami vrstnikov.
En del pomladitve je že za nami in tudi Boštjan Nachbar je po EP potrdil da je odigral zadnjo tekmo za Slovenijo. Vam je še kdo naznanil podobno odločitev?
Jaka Lakovič bo čez tri leta star 38 let in bi na OI težko deloval na ravni, na kakršno nas je navadil. Jaka je zelo realen, konca reprezentančne poti ni naznanil le zaradi previdnosti. Ker je bil ikona moštva in mu ni nikoli obrnil hrbta, je prav, da mu damo čas za premislek.
Poleg Lakoviča med udeleženci domačega EP najdemo še nekaj zelo izkušenih: Jure Balažič bo letos star 34 let, Nebojša Joksimović 33, Uroš Slokar, ki je imel na eurobasketu obrobno vlogo, 31 ...
Po letih so res med starejšimi. Toda sezona bo še dolga, lahko pride do poškodb ali česa drugega, zato bi bilo odveč že zdaj govoriti o imenih. Tudi Zdovc nenehno poudarja, da košarkar med klubsko sezono ne more razmišljati o reprezentanci, ker je vsega sit. Moštvo bomo oblikovali aprila, maja. Tedaj bo jasno, kdo bo imel čvrsto mesto v njem in kdo si ga bo moral še priboriti. Stvar selektorja je, koga od starejših igralcev bo zadržal za naslednji ciklus.
Največja pridobitev bi morala biti vrnitev Erazma Lorbka, ki je imel v zadnjih sezonah veliko težav s poškodbami. Jih bo prebrodil?
Verjetno mu nikoli več ne bomo mogli naprtiti tolikšnega bremena, kot ga je nosil na EP 2009. Morali mu bomo preoblikovati vlogo, kar se bo zaradi njegove kakovosti nedvomno splačalo. Nanj bi lahko računali po 20, 25 minut na tekmo in ga ne bi preveč obremenjevali, če ne bo potrebno. Reprezentanca je ekipna zgodba, zato je prav, da se za vsakogar najde vloga, ki ustreza moštvu in posamezniku.
Ko je KZS naznanila, da v reprezentanci ne pričakuje več Bena Udriha in Aleksandra Vujačiča, smo se vprašali, kaj se bo zgodilo s prihodom novega selektorja. Sta bila že tema pogovorov z Zdovcem, pri katerem sta odigrala zadnje tekme v slovenskem dresu pred EP na Poljskem?
Nikomur ne bi zapiral vrat, osebno pa imam pomisleke. Reprezentanca temelji na dobrem vzdušju in z vpoklicem igralcev, ki v preteklosti niso želeli sodelovati, bi ga lahko krepko načeli. Ko nekdo prelomi obljubo, verjetno nima smisla riniti z glavo skozi zid. Toda če bo selektor izrazil željo, da bi se vnovič pogovorili z njima, bomo to seveda storili.
Lani so bili v ožjem krogu kandidatov Luka Lapornik, Gezim Morina, Jaka Brodnik in Klemen Prepelič, ki je javno izrazil nezadovoljstvo in dvom, ali ga bo reprezentanca sploh še zanimala, ker ni igral na EP. Je takšen odnos 21-letnega fanta sprejemljiv?
Klemen je mlad in zelo tekmovalen fant in verjetno je bila kakšna njegova beseda preuranjena. Sva v stalnih stikih in vnovič se bova sestala že ta teden, ko bo z Banvitom prišel v Ljubljano. Prepričan sem, da njegova želja ni nič manjša kot lani, ko se mu ni uresničila. V prihodnosti lahko brez dvoma postane eden od nosilcev igre v reprezentanci. V Turčiji ima zelo kakovostnega trenerja, pri 21 letih pa si je že priboril vidno vlogo v tujini, kar ni lahko.
Vajeni smo, da se po novem letu začenja niz obiskov reprezentančnih kandidatov, ki so potrebni že zaradi vljudnosti. Na februarja izrečene obljube pa se ne kaže pretirano zanašati, mar ne?
Nekaj obiskov bom opravil sam, v Phoenix in še kam bova šla s podpredsednikom KZS Rašem Nesterovićem, vendar ne bomo delali pompa. Z obiski želimo igralcem predvsem izraziti spoštovanje in ohranjati dobre odnose. Kakšna bo vloga igralcev v moštvu, jim bo povedal selektor. Zdovc je izrazil željo, da bi se v naslednjih mesecih pogovoril z vsemi glavnimi košarkarji. Košarkarje, ki igrajo v Turčiji, bo osebno srečeval, pri drugih bo uporabil sodobno tehnologijo.
Pred žrebanji za velika tekmovanja je imela KZS vedno jasne želje, kje bi želela igrati in proti komu. Ali to velja tudi za letošnje SP?
Ne bi si želeli igrati le na Kanarskih otokih zaradi oddaljenosti, ki bi prinesla dodatne stroške KZS in navijačem. Drugih želja nimamo. Ali bomo v prvem krogu igrali v Bilbau, Granadi ali Sevilli, ni večja razlika. Kot vemo, so si Španci rezervirali Sevillo. Vse bo jasno po žrebanju 3. februarja, jakostni bobni pa bodo znani dan prej ob objavi prejemnikov štirih posebnih vabil.
