Odrešil jih je šele z odhodom

Prišel je kot odrešitelj, odhaja kot grobar. Phil Jackson ni več predsednik košarkarjev NY Knicks, potem ko kratkohlačniki v treh letih niso pokazali nobenega napredka, a je zato nekdanji trofejni trener Chicaga in Los Angeles Lakers na sezono pobral kar dvanajst milijonov dolarjev.

K sloviti, a rezultatsko upehani košarkarski franšizi New York Knicks naj bi sprva prišel kot svetovalec, toda Phil Jackson je kmalu ugotovil, da je lastnik James Dolan zaljubljen v zvezdniška imena in da ima precej globok žep. Poznavalci zakulisja so prepričani, da je Jackson izkoristil njegovo naivnost in si za malo dela zagotovil veliko denarja. Dogodki v zadnjih treh letih nakazujejo, da imajo prav.

V teoriji bi moral biti Jackson najprimernejši mož, da popelje New York na pota stare slave, saj je pred tem kot trener Chicaga in LA Lakers osvojil rekordnih enajst prstanov za prvaka lige NBA. Toda kmalu so bili vidni problemi, saj Jackson v svojem osmem desetletju nima več pravega zagona, težave ima tudi z zdravjem, za povrh pa naj bi se do sodelavcev obnašal vzvišeno in ošabno.

Vsi so pričakovali, kako bo Jackson prinesel svež veter, a njegova edina ideja je bila, da morajo NY Knicks uporabiti taktiko trikotnega napada, s katero je nekoč kot trener uspešno povezal Michaela Jordana in Scottieja Pippna pri Chicagu ter Kobeja Bryanta in Shaquilla O'Neala pri LA Lakers. Sprva so bili vsi navdušeni. Svojo priložnost je začutil tudi marketinški oddelek, zato so v klubu najeli dolgoletnega navijača Spika Leeja, da bi posnel film o tej košarkarski taktiki, ki naj bi vsem igralcem omogočala dovolj prostora v napadu. Predvsem pa o taktiki, ki naj bi rešila vse težave New Yorka.

»Povprečnemu poznavalcu košarke bi skušali predstaviti, kaj je to trikotni napad. Gre za podobno skrivnost, kot je Jacksonovo sledenje kitajski filozofiji, s čimer je osvojil enajst prstanov,« je idejo predstavil Lee. Ko je Jackson izvedel za snemanje filma, je zmajeval z glavo, saj se je bal, da bodo prikazali preveč podrobnosti, ki jih bodo potem poznali vsi tekmeci. »Manj kot vedo drugi, bolje za nas,« je bil previden Jackson. Vse skupaj je bilo nato velika polomija. New York Knicks so v prvi sezoni pod Jacksonovim poveljstvom izgubili na kar 65 tekmah (klubski rekord), hitro je šel v pozabo tudi Leejev film.

Kljub temu je Jackson za vsako ceno vztrajal, da njegov trener Derek Fisher še naprej uporablja trikotni napad. Toda ker ni bilo pravega učinka, je Fisher na lastno pest začel spreminjati taktiko, kar pa predsedniku ni bilo všeč. Njun odnos se je ohladil do te mere, da sta komunicirala zgolj še preko elektronske pošte, čeprav sta nekoč uspešno sodelovala kot igralec in trener pri Los Angeles Lakers.

Enaka usoda je doletela Fisherjevega naslednika Jeffa Hornacka. Po eni od zgodb, ki je prišla na površje, naj bi Jackson celo na pogovorih s prostimi igralci kazal posnetke trikotnega napada svojega Chicaga, namesto, da bi to počel trener, on pa bi se z igralci pogovarjal o vsebini pogodbe. Tudi med pripravami na sezono je Jackson vodil posebne treninge trikotnega napada, zato košarkarji sploh niso več vedeli, kdo je trener in kdo predsednik.

Razpoke med igralci, trenerjem in predsednikom so bile zato vse večje. Nihče ni več nikomur zaupal, zato so NY Knicks zgolj serijsko nabirali poraze. V treh sezonah so kratkohlačniki zmagali na vsega 80 tekmah. Jackson je slabo opravljal tudi ostale naloge. Nikoli ni šel denimo v Evropo, da bi obiskal Kristapsa Porzingisa, velikega upa New Yorka. Prav tako je raje odšel v Los Angeles na slavnostno prireditev v čast Shaquilla O’Neala, namesto, da bi istočasno v živo spremljal zaključek študentske lige in iskal nove talente. Nič čudnega, da je Spike Lee ob Jacksonovem slovesu na instagramu objavil svojo fotografijo, kako z dvignjenimi rokami gleda v zrak, spodaj pa dopisal: »Aleluja!«