Proti prijatelju brez milosti

Odkar je Kevin Durant 4. julija naznanil, da želi okrepiti Golden State, so se vrste košarkarskih navijačev in analitikov prvič obrnile proti njemu. Prestop enega najboljših, a tudi najbolj prijaznih asov lige NBA, so primerjali s prebegom LeBrona Jamesa k Miamiju, da bi dobil priložnost za osvojitev naslova prvaka. Zato je bilo njegovo soočenje z nekdanjimi soigralci iz Oklahome dogodek št. 1 v ZDA.

Durant je v četrtek docela upravičil veliko pričakovanje. Potem ko je odlično začel sezono v dresu šampionov leta 2015 in letošnjih finalistov ter med drugim natresel Phoenixu 37 točk, je zaigral še nekoliko bolje, ko so bile vanj uprte prav vse oči. Košarkarsko javnost je še posebej privlačila primerjava z njegovim dolgoletnih soborcem in prijateljem Russellom Westbrookom, s katerim sta v zadnjih petkrat sezonah štirikrat popeljala Oklahomo v finale zahodne konference (izjema je bilo leto 2013), leta 2012 pa celo v veliki finale. In verjetno bi se veselila tudi kakšnega šampionskega zmagoslavja, če se ne bi tretji član vrhunske naveze James Harden pred štirimi leti preselil v Houston.

Westbrook je pričakal gostovanje pri Golden Statu, s katerim so v minulih letih bili številne ogorčene bitke, s fantastičnim povprečjem 37,8 točke, 10,5 skoka in 10 asistenc, toda na veliki večer je kljub 20 točkam in 10 asistencam ostal popolnoma v senci Kevina Duranta. Ta je ob gladki zmagi Bojevnikov s 122:96 dosegel 29 točk že do polčasa, do konca tekme pa je zadel sedem trojk z 11 meti in izenačil svoj osebni rekord ter zbral 39 točk v 31 minutah igre. Prav toliko sta jih v prvih merjenjih moči s svojim nekdanjim moštvom pred njim dosegla le dva košarkarja z vrha zgodovinske razpredelnice NBA: Danny Ainge po prestopu k Sacramentu leta 1989 proti Bostonu in Stephon Marbury po selitvi iz Minnesoti k New Jerseyju leta 2000.

»Ko se je tekma začela, so se mi pred očmi za hip začeli vrteti spomini iz dni, ko sem nosil dres Oklahome. Toda čim sem prvič dobil žogo, sem hitro preklopil misli na svoje delovne obveznosti. Nikoli ne bom pozabil minulih osmih let, toda zdaj sem član Golden Stata in v novem okolju sem prijetno vznemirjen,« je pojasnil Durant, ki od razkritja, da želi zamenjati klub, še ni spregovoril z Westbrookom in se ni rokoval z njim niti pred prvim njunim medsebojnim soočenjem niti po njem. Prav tako pa ni želel komentirati provokacije najboljšega igralca Oklahome, ki je vkorakal v Oracle Areno v oranžnem brezrokavniku z napisom Uradni fotograf. Ni bilo težko ugotoviti, komu je namenjen izbor garderobe, saj je znano, da je prav fotografiranje Durantov konjiček.

»Komu je mar, kako je kdo oblečen. Pomembno je, kar se dogaja na parketu,« je skopo dejal tarča posmeha in po visokem porazu njegovim nekdanjim soigralcem res ni bilo do hihitanja. Pred tekmo pa je vendarle priznal, da bi lahko svojemu »bratu« drugače sporočil vest o odhodu iz Oklahoma Cityja kot z neosebnim mobilnim sporočilom. »O tem se bova morala pogovoriti, ko bo prišel pravi čas. Toda odnosov ne bova otoplila prek medijev, o vsem se bova pogovorila kot moža, na štiri oči, saj sva odraščala skupaj. Tudi odnosi med najbližjimi družinskimi člani se kdaj ohladijo, pa čez nekaj časa znova otoplijo. Če se bom oženil, bo zagotovo med prvimi povabljenimi na poroko,« je dejal 206 cm visoki košarkar, ki lahko zaradi svoje raznovrstnosti igra v domala vseh igralnih vlogah.

V Oaklandu so njegovi soborci Stephen Curry, Klay Thompson, Draymond Green & Co., na njegovo poreklo pa ga vendarle še naprej opozarja tudi številka 35 na dresu v spomin na njegovega nekdanjega trenerja Charlesa Craiga, ki so ga umorili pri tej starosti. Z njo na hrbtu in prsih ostaja eden najboljših košarkarjev na svetu, ki v tej sezoni dosega okroglih 30 točk na tekmo in je že 70-krat zapored natresel tekmecem vsaj 20 točk. Michael Jordan je v najboljših dneh nanizal 72 takšnih nastopov, daleč pred vsemi pa je Wilt Chamberlain s 126 dvoboji +20 v nizu.