Sebe ni uvrstil v sanjsko evropsko peterko, je pa Jureta Zdovca
Legendarni hrvaški košarkar Toni Kukoč se je ob izboru v hram slavnih ozrl v preteklost.
Odpri galerijo
Tonu Kukoč je do leta 1991 nosil dres splitske Jugoplastike in z njo žel velike uspehe. FOTO: Euroleague
Pred dnevi so v Springfieldu počastili nove člane košarkarskega hrama slavnih za leto 2020, hkrati pa so razkrili, kdo bodo letošnji slavljenci, za katere bodo pripravili slovesnost 11. septembra. Poleg igralskih legend Chrisa Webbra, Chrisa Bosha in Paula Piercea ter Ricka Adelmana in Billa Russella za trenerske zasluge bo med njimi tudi Toni Kukoč, ki je ob izboru sestavil dve sanjski peterki iz njegovih časov.
»V evropsko bi uvrstil Jureta Zdovca, Dražena Petrovića, Dina Rađo, Vladeta Divca in ... Sebe ne bom silil zraven. Arvydasa Sabonisa ne morem pozabiti, zelo lepo mnenje imam tudi o Žarku Paspalju in Arijanu Komazcu, ki je lahko dosegel koš, kadar si je zaželel. v ZDA so po mojih merilih izstopali Allen Iverson, Michael Jordan, Scottie Pippen, Dennis Rodman in Hakeem Olajuwon, ki je bil drugačen center od vseh drugih,« je ocenil zdaj 52-letni Splitčan.
S svojim matičnim klubom Jugoplastiko je osvojil tri naslove evropskega klubskega prvaka in vselej prejel lovoriko za najboljšega košarkarja finalnega turnirja, s Chicagom tri šampionske prstane v ligi NBA, z Jugoslavijo šest kolajn na velikih tekmovanjih (na SP zlato leta 1990, na OI srebro 1988, na EP zlato 1989 in 1991 in bron 1987), s Hrvaško srebro na OI 1992 ter bron na SP 1994 in EP 1995. Ko so ga vprašali, katera trofeja mu je najljubša, ni dolgo okleval.
»Prvo zmagoslavje v evroligi leta 1989. Takrat smo presenetili vse, bili smo mladi in nihče nas ni spoštoval. V Münchnu so nam namenili najslabše termine za vadbo in nas nastanili v skromnem hotelu, vsi so mislili, da ne bomo dolgo ostali v njem. Toda domov smo odšli šele po finalu z Maccabijem,« je poudaril Kukoč.
Takratni trener Jugoplastike Božidar Maljković je imel zares imenitno zasedbo, v kateri so ob Kukoču in Rađi blesteli tudi Duško Ivanović, Zoran Sretenović, Goran Sobin, Velimir Perasović, Žan Tabak in Luka Pavićević, član moštva pa je bil tudi Teo Čizmić, zdajšnji trenerski pomočnik Jurice Golemca pri Cedeviti Olimpiji.
»V evropsko bi uvrstil Jureta Zdovca, Dražena Petrovića, Dina Rađo, Vladeta Divca in ... Sebe ne bom silil zraven. Arvydasa Sabonisa ne morem pozabiti, zelo lepo mnenje imam tudi o Žarku Paspalju in Arijanu Komazcu, ki je lahko dosegel koš, kadar si je zaželel. v ZDA so po mojih merilih izstopali Allen Iverson, Michael Jordan, Scottie Pippen, Dennis Rodman in Hakeem Olajuwon, ki je bil drugačen center od vseh drugih,« je ocenil zdaj 52-letni Splitčan.
Najljubša je trofeja iz leta 1989
S svojim matičnim klubom Jugoplastiko je osvojil tri naslove evropskega klubskega prvaka in vselej prejel lovoriko za najboljšega košarkarja finalnega turnirja, s Chicagom tri šampionske prstane v ligi NBA, z Jugoslavijo šest kolajn na velikih tekmovanjih (na SP zlato leta 1990, na OI srebro 1988, na EP zlato 1989 in 1991 in bron 1987), s Hrvaško srebro na OI 1992 ter bron na SP 1994 in EP 1995. Ko so ga vprašali, katera trofeja mu je najljubša, ni dolgo okleval.
»Prvo zmagoslavje v evroligi leta 1989. Takrat smo presenetili vse, bili smo mladi in nihče nas ni spoštoval. V Münchnu so nam namenili najslabše termine za vadbo in nas nastanili v skromnem hotelu, vsi so mislili, da ne bomo dolgo ostali v njem. Toda domov smo odšli šele po finalu z Maccabijem,« je poudaril Kukoč.
Takratni trener Jugoplastike Božidar Maljković je imel zares imenitno zasedbo, v kateri so ob Kukoču in Rađi blesteli tudi Duško Ivanović, Zoran Sretenović, Goran Sobin, Velimir Perasović, Žan Tabak in Luka Pavićević, član moštva pa je bil tudi Teo Čizmić, zdajšnji trenerski pomočnik Jurice Golemca pri Cedeviti Olimpiji.
