Tiskane izdaje
Ukrepi so potrebni, ker jih od nas zahtevajo v Bruslju, je pogosto pojasnilo slovenskih vlad, ko morajo delovati v nasprotju s pričakovanji ljudstva. »Gre za odločitve FIBA, ki jih moramo kot njeni člani upoštevati,« pa je ponižno pojasnilo vodilnih mož Košarkarske zveze Slovenije pri zadnjih zapletih glede prihodnosti regionalne lige, ki bi se lahko stopnjevali do apokalipse pod obroči. Po začetnem zmerjanju in obmetavanju s kamenjem so namreč udeleženci spora posegli po pravem orožju. Prišli smo že do groženj za reprezentance držav, katerih klubi se ne bi odpovedali igranju v ligi ABA, kmalu pa lahko pričakujemo še vojno za prevlado v evropskih pokalih. O vsem pri nas uradno nihče nič ne ve, čeprav je predsednik KZS Matej Erjavec dogodke napovedal v lanskem predvolilnem programu.
»Dejstvo je, da je liga ABA zaseben projekt, kateremu se morajo nacionalne zveze prilagajati. Gre za prvovrsten absurd, zato se bom v sodelovanju s predsedniki drugih zvez v regiji zavzel, da bodo naše interese v obstoječem ali – še raje – v preoblikovanem regionalnem tekmovanju bistveno bolj upoštevali ... Pri nastopanju v evroligi in evropskem pokalu gre za enak nesmisel, zato si bom prizadeval, da se bodo zasebna tekmovanja bistveno prilagodila ali temeljito spremenila in se vrnila pod okrilje FIBA ...« je 2. junija 2014 zapisal Erjavec, ki zdaj kot smešne zavrača očitke, da je s kolegi hitel odpreti Pandorino skrinjico, ne da bi se zavedal vseh možnih posledic. Ali pa gre res za naključje in so se »tretjerazredni uradniki«, kot je vodilne može FIBA pred leti jezno oklical tedanji prvi mož KZS Dušan Šešok, sami spravili iskat dlako v jajcu v statutu lige ABA?
Presodite sami, čas pa bo razkril še marsikaj. Dogodki lahko prinesejo klubom tudi koristi, saj so se uspavani birokrati na državnih, regionalnih in evropskih ravneh končno prebudili. Zaradi usihanja tržnih niš, starih zamer ali strahu za svoje stolčke so začeli obljubljati gradove v oblakih, in če bodo uresničili le desetino, bodo storili več kot v zadnjih 15 letih skupaj. Oči se odpirajo tudi klubskim veljakom, ki so naivno verjeli, da nekdo »tam zgoraj« brani njihove vse bolj raznolike interese in potrebe kakovostne košarke namesto njih. Erjavec je bil pred letom kot edini kandidat soglasno izvoljen, nasprotovali mu niso niti pri Krki in Unionu Olimpiji, ki sta se zdaj odločno postavili na stran lige ABA. Ker ni nihče prečital njegovega programa ali v njem ni videl nič spornega, niti ni pomembno, športniki pač delujejo kot preslikava politične sfere, ki jo tako prezirajo: na sejah malo dremajo in malo klepetajo, pri glasovanjih pa urno dvigajo roke, da bi bilo tlake čim prej konec. Lani jih ni zanimalo niti izčrpnejše finančno poročilo EP 2013, čeprav je šlo za vrtoglavi ples milijonov, kmalu nato niti, zakaj so v skrivnostnih okoliščinah razrešili generalnega sekretarja KZS Iztoka Remsa.
Če so klubi doslej menili, da morajo biti še bolj nevtralni kot Švica in da se ne smejo vtikati niti v domače zadeve, jim je zdaj zadonela budnica. Skrb zase ni sebičnost, je nuja.
