Trener s pestmi nad nepovabljenega gosta

Beograd – Pravo prekletstvo doživljajo košarkarji Crvene zvezde že 13 sezon v ligi ABA, pa čeprav imajo sanjski proračun za razmere v prostoru nekdanje Jugoslavije. Novo priložnost za skok na vrh regionalne lige bodo imeli letos, potem ko so brez težav dobili polfinalni mestni derbi proti Partizanu, s čimer se je tudi slovensko zastopstvo prepolovilo zgolj na Jako Blažiča.

Če sta se Partizan in Crvena zvezda lani izognila drug drugemu v polfinalu in imela s tem odprto pot do obeh evroligaških mest, nato pa v polni Beograjski areni doživela ledeno prho, saj sta se v finale prebili Cedevita in Cibona, je bilo letos jasno, da bo nekdo moral predčasno potegniti krajši konec. Pri tem so Srbi dvoboj Blažiča in Eda Murića v minulih dneh napovedovali kot enega od vrhuncev mestnega derbija, vendarle je bil prvi lani edina svetla točka polfinalne katastrofe rdeče-belih, Murić pa eden od nosilcev črno-belih v tej sezoni. V nedeljo je proti Crveni zvezdi dosegel kar 25 točk (prosti meti 6:6, za dve 5:7, za tri 3:8), a se je moral po najboljšem nastopu večera sprijazniti, da se je v elitno evropsko tekmovanje prebil reprezentančni soigralec, ki pa je tokrat na parketu prebil le devet minut in končal s prazno statistiko (met za tri 0:1).

A nekoliko zmanjšana vloga v finalni seriji Blažiča ne bo posebej bolela, potem ko so si s soigralci zagotovili še eno zimo v evroligi in tudi priložnost, da končno pridejo še do pokala, ki je postal trn v peti številnih rodov Crvene zvezde. Ali ga bodo lovili proti Cedeviti ali Budućnosti, ki bosta v Podgorici igrali še peto tekmo polfinala, bo znano jutri, a čakanje ne bo posebej naporno, obe moštvi so v rednem delu v tej sezoni premagali tako doma kot v gosteh. Napenjanje mišic v Srbiji pa se ni končalo le na parketu, vodstvo obeh klubov se vse dni polfinalne serije ni moglo izgoniti folklori besednih obračunov in obtožb, Partizanov trener Duškov Vujošević pa je (pričakovan) izpad svojega moštva zabelil še s telesnim obračunom na hodniku dvorane, ki ga je nehote delno zabeležila tudi televizijska kamera.

Ker ni bilo videti, na koga se je spravil vedno provokativni Srb, je domišljija vseh poletela v nebo; sprva so mediji poročali, da se je lotil enega od vodilnih mož Crvene zvezde, v resnici naj bi bil to brat preminulega vodje navijaške skupine Delije, ki naj bi bil znan izzivalec in tudi že znanec srbske policije, med tekmo pa je ves čas sedel v družbi direktorja kluba Davorja Ristovića in predsednika Miloša Ninkovića.

»V hodniku bi morale biti le uradne osebe,« je vztrajal Vujošević in pri tem prst kritike ponovno uperil tudi v sodnike, a iz nasprotnega tabora so mu hitro pojasnili, da je Stevan Sojić član klubske skupščine, da nima nikakršnega kriminalnega dosjeja in da je na tekmo prispel med navzočimi iz vodstva kluba. Se pa pri Partizanu še po prespani noči niso mogli sprijazniti z dogajanjem na parketu, Milan Mačvan je odgovornost sicer prevzel nase, a uperil ost kritike tudi v druge.

»Ne želim govoriti, kako so me obravnavali sodniki, splošno znano bi moralo biti, kakšen rejting ima kdo v ligi, da ne rečem cirkuški ligi. Nedopustno je bilo, da sem imel samo en prosti met. Prav tako, da nekateri mediji na svojih straneh objavljajo posnetek naše obrambe nad Marjanovićem, nihče pa ni objavil, kako Jaka Blažič s stisnjeno pestjo ustavlja naš protinapad. Tega si fantje niso zaslužili,« je bil kritičen Mačvan, četudi je športno priznal tekmecem, da so si bolj zaslužili finale. In to potem, ko kar 21 let v končnici kakšnega tekmovanja niso dobili tekme proti Partizanu! »Tega sploh nisem vedel, zato pa so vsi tako željno čakali, da se nekaj spremeni. Vendar publika ne more igrati namesto nas. Naša edina pot do uspeha je bila ponovitev igre iz prejšnjih mesecev in tokrat nam je uspelo,« je pojasnil Stefan Jović iz Crvene zvezde, ki bo tako 14. leto zapored poskušala priplezati na vrh lige ABA in si nadeti šampionske prstane.