Za Zdovca je tudi poraz po podaljšku zgolj poraz

Banjaluka – Srbska reprezentanca je bila v osrčju čustvene Republike srbske najboljša možna simulacija za slovenske košarkarje pred sobotnim začetkom EP, v katerem jih bo uvodoma pričakala Hrvaška sredi Zagreba. Prikazana igra ob tesnem porazu s svetovnimi podprvaki lahko krepi optimizem, toda Jureta Zdovca je zmotilo dogajanje po dvoboju.

»Rezultat ni najpomembnejši, saj je šlo za pripravljalno tekmo. Zato me bolj skrbi, da so naši košarkarji prikorakali v slačilnico zadovoljni, ker so izgubili šele po podaljšku. Odigrali so namreč korektno tekmo, ki bi jo morali dobiti. Vsak igralec je naredil nekaj neumnosti, ki so nas stale zmage, in to ni nič novega. Bili so razpoloženi skoraj vso tekmo, igrali disciplinirano ter se kljub vsemu, kar se je dogajalo na parketu in ob njem, prišli v položaj za zmago. Škoda, da ga v rednem delu dvoboja nismo izkoristili,« je ocenil slovenski selektor, potem ko so njegovi košarkarji brez poškodovanega Uroša Slokarja vodili 26 minut, največ s 14 točkami prednosti (31:17). Odlikovali so se predvsem s 13 trojkami (Prepelič 3:5, Dragić 2:5, Zagorac in Klobučar po 2:6, Blažič 2:7, Joksimović 1:1, Balažič 1:2), z obrambo in nasprotnimi napadi, Srbi pa so pričakovano uveljavili svojo premoč tik pod obročema. Zbrali so sedem skokov več (dva dneva poprej v Stožicah kar 12), dosegli 16 točk več z meti iz »rakete«, pri točkah iz drugih akcij pa bili uspešnejši z 18:10. Po oceni slovenskih košarkarjev pa je bilo ključnega pomena, da je imel tekmec na voljo 21 prostih metov več. Skupno kar 51 ali enajst več kot v Stožicah obe moštvi – skupaj.

Kljub očitni subjektivnosti sodniške trojice je bil končni poduk vendarle koristen. Zdovčevi izbranci so se še enkrat prepričali, da morajo v gosteh ali na nevtralnem parketu nekoliko prilagoditi svojo agresivnost in da si ne morejo privoščiti prav vsega, kar si lahko doma. V težavah so se znašli že ob soočenjih s Poljsko in Latvijo na turnirju v Rigi, v razgreti dvorani Borik so še toliko bolj prišle do izraza, na EP pa bodo sodniška merila zanje že kar življenjskega pomena. Zato je vsekakor razveseljivo, da so poleg obrambne srčnosti, urnih nog in natančnih rok pri metih z večje razdalje prikazali zvrhano mero ustvarjalnosti in potrpežljivosti pri izvajanju akcij. Zbrali so pet asistenc več kot Srbi (17:12), največ Klemen Prepelič (6), ki je bil ob Jaki Blažiču najvidnejši mož v slovenskih vrstah. Blažič je kot adut Crvene zvezde v soboto požel velik aplavz ob predstavitvi igralcev (podobno nekdanji član Igokee Nebojša Joksimović), nato pa z 19 točkami izboljšal svoj strelski rekord v reprezentančnem dresu. Zanj imajo okoliščine tekme očitno poseben pomen, saj sta mu dosedanja najboljša dosežka (15 točk) uspela pred dvema letoma, najprej v pripravljalnem dvoboju z BiH na »skoraj domačih« Jesenicah, nato pa še v tekmi za razvrstitev do 5. do 8. mesta na EP proti »njegovim« Srbom. Upajmo, da bo našel kakšen motiv tudi proti Hrvatom, Gruzincem, Nizozemcem, Grkom in Makedoncem, saj je z njim v pravi podobi marsikaj veliko lažje.

Statistika sobotne tekme v Banjaluki sicer pravi, da je bil rezultat najugodnejši za slovensko moštvo, ko sta bila v igri Sašo Zagorac in Jaka Klobučar, ki imata edina med vsemi pozitiven količnik plus/minus. Najbolj črne pa so bile minute priložnosti za Joksimovića in Mitjo Nikolića, med katerima je vendarle pomembna razlika. Krivulja slednjega na zadnjih tekmah (pričakovano) počasi pada po koprskem vrhuncu, »Joksa« pa je po kriznem obdobju končno pokazal nekaj solidnih minut. Najmanjšo epizodo je vnovič odigral Žiga Dimec, saj si je prislužil pet osebnih napak v sedmih minutah, zato bo pred razkritjem dvanajsterice za EP z zanimanjem spremljal vesti o Slokarjevem okrevanju.

Srbe v Berlinu čakajo dvoboji s Španijo, Nemčijo, Turčijo, Italijo in Islandijo v najtežji skupini eurobasketa. Njihov selektor Aleksandar Đorđević se zaveda, da je lahko usoden sleherni spodrsljaj, zato je tekmo spremljal s posebnim drobnogledom: »Slovenci so se odlično pripravili na revanšo. Poskušali so tudi s štirimi nizkimi košarkarji in z Balažičem v peterki, saj je Jure Zdovc verjetno želel s hitrostjo odgovoriti na našo višino in prevlado pod obročema. Proti zelo hitri igri nizkih Slovencev, ki so brezmejno nadarjeni, smo pogrešali organizatorja igre Stefana Markovića, vendar smo se vseeno dobro odzvali na agresivno igro na meji osebne napake. Toda zgrešili smo kar 17 prostih metov, na trenutke pa je bila vidna tudi naivnost nekaterih košarkarjev, ki ne najdejo samodejnega odgovora na tehnično-taktične uganke. Pogrešam tudi večjo odločnost zunanjih mož. Navaditi se morajo, da so v reprezentanci vloge in igralne minute drugače porazdeljene kot v klubih.«