Tiskane izdaje
Ljubljana – Kaj imajo skupnega Italija (dvakrat), BiH, Velika Britanija, Bolgarija in Češka? Bile so uvodne tekmice slovenskih košarkarjev na zadnjih šestih evropskih prvenstvih in prav vse so ostale praznih rok. Tradicija pred sobotnim soočenjem s Hrvaško v Zagrebu je torej lepa, vendar hkrati komaj vredna piškavega oreha.
Glavni cilj naše reprezentance pred 12. zaporednim nastopom na eurobasketu je jasen: prebiti se želi v četrtfinale, da bi se lahko potegovala za vozovnice za dodatne kvalifikacije za OI 2016. Ugoden žreb ji je že bil v veliko pomoč, nekaj pa bo morala postoriti še sama, zato bi v Zagrebu bržkone morala osvojiti vsaj tretje mesto, da bi se v osmini finala ognila prvouvrščenemu iz skupine D, v kateri je prvi favorit Litva. Jure Zdovc si je zato kot primerne tarče označil predvsem Gruzijo, Makedonijo in Nizozemsko, proti Hrvaški in Grčiji se je ob letošnjih razmerjih moči težko postaviti v vlogo favorita. Naši sosedi sodijo celo v krog kandidatov za kolajno, iz glavnih evropskih stavnic pa prihaja dokaj presenetljiv podatek, da največ izzivalcev sreče (24 odstotkov) napoveduje zlato kolajno Vasilisu Spanoulisu & Co. Morda jih je premamila ugodna stavna kvota (11:1), toda tudi ugledni trener Bogdan Tanjević ocenjuje, da imajo največ možnosti za naslov celinskega prvaka Francija, Španija, Litva, Srbija in – Grčija.
Dober začetek bo torej izjemno pomemben, Slovenijo pa bo pičlih 19 ur po koncu dvoboja s Hrvaško v nedeljo pričakala Gruzija, ki se je razvila v izjemno žilavo reprezentanco. Na EP 2013 je sicer zasedla 17. do 20. mesto, a je premagala Poljsko, proti Hrvaški klonila s točko razlike, proti Sloveniji pa je bila prekratka z 68:72, pri čemer v Celju ni mogla računati na ključna visoka košarkarja: centra Zazo Pačulio, ki že 12 let igra v ligi NBA, in Tornika Šengelio, krilnega centra Laborala Kutxe v Španiji. Letos sta oba, skupaj s starima znancema slovenskih ljubiteljev košarke Manučarjem Markoišvilijem in Giorgijem Šermadinijem, med izbranci selektorja Igorja Kokoškova. Zato lahko upamo, da bodo slovenski košarkarji nadaljevali pozitivni štartni trend. Medtem ko so na svojih prvih petih EP vedno izgubili prvo tekmo – boljše so bile Belgije, Francija (dvakrat), Rusija in Španija – prvenstvo 1995 pa so celo odprli s štirimi porazi, so od leta 2003 naprej vselej dobili vsaj uvodni dve tekmi. Najdaljša niza pa sta jim uspela v letih 2007 (pet zmag) in 2011 (štiri).
Zdovc bo imel zahtevno delo že danes, ko bo razkril ime zadnjega odvečnega kandidata. Jasno je, da ga bo izbral iz ponudbe šestih visokih košarkarjev, med katerimi sta zanesljiva udeleženca EP kapetan Jure Balažič in Alen Omić. Uroš Slokar lepo okreva po poškodbi gležnja, a bo ostal delno tveganje, kar vsaj v teoriji povečuje možnosti Žige Dimca, ki je na zadnjih treh pripravljalnih tekmah igral le dve minuti. Če bo selektor uvidel, da je le en zdrav center premalo za boj z robustnimi Gruzinci in Grki ter z Nizozemci, ki imajo štiri može v razponu med 208 in 212 cm, pa se bo moral zahvaliti enemu krilnemu centru. Bodisi Sašu Zagorcu, od katerega je veliko pričakoval, bodisi Mihi Zupanu, ki ga je pri 33 letih naknadno poklical na pomoč.
