Zoran Dragić: Vedno bom na voljo Sloveniji

Lille – »Slabo se počutim in imam grenak priokus, saj vem, da smo boljši od Latvije,« je po usodnem porazu na EP potožil Zoran Dragić, ki je bil tudi včeraj najboljši slovenski strelec. Njegovih 17 točk pa je izpuhtelo v prazno in po kratkem bivanju v Franciji je razkril svoje načrte: »Grem domov k noseči ženi. Upam, da bo čim prej rodila, da bom zraven pri porodu, preden se bom pridružil vadbi Himkija v Moskvi.«

Slovensko moštvo je delovalo, kakor da nima prave energije. Sta ga zdelali utrujenost in nočna pustolovščina na poti iz Zagreba?

Ne bi v tem iskal izgovorov za poraz. Na žalost so bili Latvijci bolje pripravljeni, mi pa smo delali veliko napak. Preveč ležerno smo se lotili dvoboja in lovili tekmeca. Potrebovali bi 12 razpoloženih košarkarjev, ki dihajo kot eden. To smo dokazali v Zagrebu in to je potrdil tudi ta nastop, v kateri je bila zmaga nujna. Tudi ko smo imeli na voljo »zicerje«, smo jih zgrešili. Preveč živčni smo bili.

Zgovoren je podatek, da ste šele v 23. minuti prvič izvajali proste mete. Je šlo za posledico vašega igralnega sloga ali sojenja?

Igra je bila groba, ampak sodniki so nam vendarle namenjali osebne napake, ko smo poskušali igrati bolj kontaktno.

Kako bi v celoti ocenili slovenske predstave?

Za nami sta težka dva meseca. Borili smo se v težkih razmerah, saj vemo, kdo vse je manjkal v reprezentanci. Dokazali smo, da lahko dobro igramo tudi s takšno zasedbo, toda danes nismo bili dovolj zbrani. Žal nam je, ampak življenje gre naprej. Slovenska košarka se ne sme sprijazniti s porazi, ti so lahko le v poduk.

Vsak košarkar si želi igrati na OI, a slovenskim košarkarjem očitno niso usojene. Po vodi je splavala še ena priložnost.

Naslednji veliki cilj je EP 2017. Upam, da se bodo takrat odzvali vsi najboljši, da bi se približali kolajni ali jo celo osvojili. Še prej pa nas prihodnje leto čakajo kvalifikacije za eurobasket 2017, ki jih preprosto moramo uspešno preskočiti, čeprav bo v žrebalnem bobnu kar nekaj kakovostnih moštev, ki se niso prebila v letošnji četrtfinale. Upam celo, da se bo Slovenija potegovala za organizacijo naslednjega EP in da bomo spet igrali doma.

Vemo, da imajo slovenski selektorji tudi pred največjimi tekmovanji težave z odzivom košarkarjev. Bi jih pritegnile kvalifikacijske tekme z Romunijo, Norveško, Portugalsko in podobnimi?

Zakaj ne? Sam bom pripravljen igrati za reprezentanco, če le ne bom poškodovan. Tudi letos sem dal od sebe sto odstotkov, več ne morem. Poskušal sem potegniti moštvo, ampak en košarkar ne more sam dobiti tekme. Tudi če bi bili tukaj Goran, Domen Lorbek, Gašper Vidmar in drugi, bi morali družno napeti sile.

Kako ste sodelovali z Juretom Zdovcem?

Super. Razumem tudi njegovo kritično izjavo po eni od zagrebških tekem, saj sem jo doživel kot nekakšno provokacijo, da bi se moštvo prebudilo. Ni lahko delati dva meseca z igralci, ki se menjavajo vsako leto, in se sprijazniti z vsemi odpovedmi. Vidmar mu je tik pred začetkom priprav sporočil, naj ne računa nanj, Goran pa je želel igrati, vendar mu Miami ni dovolil. Z njima bi bilo vse drugače.

Zdovcu bo po EP potekla pogodba. Bi si želeli, da bi nadaljeval mandat?

Nisem predsednik ali direktor KZS, da bi izbiral trenerja, košarkarji se moramo truditi na igrišču. Kdorkoli bo selektor, mu bomo sledili na EP.