Tiskane izdaje
Ko je Franja lani postala 30-letnica, se je za prireditelje največjega rekreativnega kolesarskega maratona pri nas začelo novo obdobje. Nov trenutek v zgodovini je minuli konec tedna MF doživel z dodatnim tekmovalnim dnem in premierno izvedbo vožnje na čas s 300 tekmovalci, ki je štela še za državno prevenstvo. Obetala se je tudi rekordna udeležba, a je številko 7000 prijav dodobra oklestil sobotni dež, ki je gotovo pregnal več kot 3000 navdušenih malčkov, šolarjev in njihovih staršev. Vseeno prireditelji niso imeli razloga za nezadovoljstvo: kljub slabi napovedi jim je v nedeljo s približno 3500 kolesarji uspelo ustvariti nov kolesarski praznik.
»Za nami je velik organizacijski izziv. Medtem ko smo sobotni in nedeljski del izvedli že skoraj rutinsko, nas je skrbel petkov kronometer, ki ga je v današnjem času zelo težko organizirati. Vseeno menim, da smo premierno dirko na čas dobro izvedli, hermetično smo zaprli cesto in si prislužili pohvale mednarodne zveze. Vsakič znova se zadeve lotimo resno, zato sem ponosen na vse, ki so tudi tokrat pripomogli k uspešni prireditvi,« je po koncu še enega, 31. MF, povedal direktor Gorazd Penko.
MF je tako dosegel novo raven. Ko je vstopil med velike, celo največje rekreativne maratone na svetu, je kot del svetovne rekreativne serije (UCI World Cycling Tour) začel tudi širom sveta širiti svojo bogato tradicijo. Ta se je sicer začela z vzponom do partizanske bolnice Franje. Ideje o maratonu so letele iz Toneta Fornezzija Tofa, uresničeval jih je Zvone Zanoškar. Da je maraton postal tradicija, pa je zaslužna še široka mreža zanesenjakov, ki vsako leto z veliko dobre volje pripomorejo k uspešni prireditvi.
Tega se dobro zaveda tudi Penko, tudi glavni »krivec« za razcvet. Njegove nove ideje so se na začetku mnogim zdele pretirane, iluzorne, a ko jih je začel uspešno uresničevati in je MF usmeril na sodobne tirnice rekreativnih prireditev, so mu lahko en za drugim dali prav. Penko si kot nekdanji kolesar, danes pa trener, še vedno vsakič znova zastavlja višje cilje. Bolj kot so nedosegljivi, večji izziv mu predstavljajo. »Seveda vse v okviru realnih zmožnosti,« obenem opozarja, da se zaveda ne ravno rožnatih razmer na trgu.
Kljub temu ne more iz svoje kože. Po še enem uspešenem zaključku se je že ozrl proti novemu cilju: organizaciji finala svetovne serije. To pomeni, da bi ob MF jeseni organizirali še svetovno prvenstvo in gostili več tisoč najboljših rekreativnih kolesarjev z vsega sveta. Prav v ta namen je MF doživel in preživel preizkus s kronometrom (nad novostjo so bili sicer rekreativni kolesarji navdušeni) in od Mednarodne kolesarske zveze (UCI) dobil zeleno luč za kandidaturo.
»Belgijskemu komisarju smo predstavili naše stališče, obljubil je, da bo zvezi predstavil naše zahteve in želje. Njihovo zaupanje torej imamo, zdaj pa je na nas, da se skupaj z Mestno občino Ljubljana odločimo, ali se podamo v ta izziv ali ne. Mislim, da je naša edina priložnost v naslednjih dveh letih, pozneje bo vse težje priti zraven, saj se za vstop v serijo že zanimajo tudi velike prestolnice,« je povedal Penko, močno naklonjen ideji o finalu leta 2014. Ob tem je omenil tudi možnost, da bi MF izvedli kot kvalifikacije za SP. »Ves čas moraš misliti, kako naprej. Tu gre za veliko poslovno priložnost. Vse je povezano tudi z visokimi stroški, a mislim, da bi prireditev veliko več tudi vrnila.«
Več preberite v jutrišnji posebni Delovi prilogi o 31. maratonu Franja.
