Tiskane izdaje
Ljubljana – Četudi velja angleško nogometno prvenstvo za najmočnejše in najbolj izenačeno ligaško tekmovanje v Evropi, bodo navijači Arsenala nocoj spoznali najmočnejšega tekmeca v tej sezoni. Barcelona melje vse pred seboj in ostaja favorit za zmago v ligi prvakov. Morda bodo na svoj račun prišli tudi nevtralni navijači, saj so dvoboji Arsenala in Barcelone običajno takšni kot otoško vreme – goli kar dežujejo.
Nocoj bo šlo za prvi del desete obletnice prvega snidenja »topničarjev« s Katalonci, ki so leta 2006 premagali Londončane v finalu lige prvakov v Parizu, pozneje je Barca še dvakrat izločila Arsenal iz lige prvakov ('10, '11). Arsenalov trener Arsene Wenger iz tedanjega finala pozna le še velemojstra Andresa Iniesto, ki je bil tedaj eden od režiserjev zasuka po zgodnjem golu Arsenala. Prav don Andres opozarja pred morebitno aroganco pred obiskom najsodobnejšega štadiona Emirates.
»Temeljito smo proučili Londončane, zato vem, kaj nas čaka in ta izziv ne bo majhen. Z njihovim zveznim igralcem Mikelom Arteto sva bila soigralca v mlajših kategorijah Barcelone in tedaj je bil lider moštva prav on,« je razkril Iniesta (Arteta je resda poškodovan, op. a.) in nekaj besed namenil nekdanjemu soigralcu Alexisu Sanchezu. »Alexis je telesno neverjetno močan in zelo nepredvidljiv v igri, zato je sposoben velikih stvari,« je dodal Iniesta. Sanchez, ki je pred leti navduševal navijače v Vidmu, je moral leta 2014 prepustiti svoj položaj v moštvu »blaugrane« Brazilcu Neymarju in je posredno »omogočil« nastanek sanjskega trojčka Messi-Suarez-Neymar, ene od najmočnejših napadalnih navez v zgodovini nogometne igre.
Omenjeni južnoameriški zvezdniki predstavljajo Barcelonino orožje največjega kalibra, dejansko zabijajo gole s hitrostjo brzostrelke. Samo v tej sezoni so člani trojčka MSN zbrali že 91 golov (!), kar je 32 več od celotne zasedbe Arsenala (59). Vloga eksekutorja pripada Luisu Suarezu (41 golov; Messi 27, Neymar 23), ki naj bi v tej španski sezoni sklatil z vrha lestvice strelcev Realovega zvezdnika Cristiana Ronalda. In prav s sijajnim urugvajskim napadalcem je povezana ena od največjih napak trenerja Wengerja v zadnjih letih, ko leta 2013 ni želel poseči dovolj globoko v klubsko blagajno in ga pripeljati iz Liverpoola, kjer je igral v življenjski formi in je bil daleč najboljši nogometaš na Otoku.
»Večkrat sem se vprašal, kaj bi bilo, če bi ga tedaj pripeljal v London, toda zdaj se ne sprašujem več. Kjerkoli je igral, je ustvaril zmagovalno vzdušje na krilih svoje odličnosti in kolektivnega pristopa. Zgovorni so primeri v Liverpoolu, Barceloni in urugvajski reprezentanci,« je priznal Wenger, nato pa delno razkril, kako se bo lotil katalonske lahke konjenice: »Individualno pokrivanje trojčka ne pride v poštev, fantje, ki bodo začeli tekmo, bodo morali do potankosti izpolniti taktični načrt in se držati kolektivne igre.«
Morda lahko »topničarje« res rešijo večje izkušnje njihovega trenerja. Odkar se je francoski profesor leta 1998 preselil v London, je osvojil 15 lovorik. Vodstvo Barcelone je v enakem obdobju zamenjalo deset trenerjev (Rexach, Robson, van Gaal, Serra Ferrer, Antić, Rijkaard, Guardiola, Vilanova, Martino, Enrique), ki so bili kumulativno resda še uspešnejši od Wengerja: klubsko vitrino so ozaljšali s 33 lovorikami.
Ne glede na številne povezave med kluboma (znan je primer Fabregasa, iz Barçine šole prihaja tudi Bellerin, ki bo začel tekmo na desnem boku Arsenala) bo šlo drevi predvsem za nogometno tekmo najvišje ravni, kar pričakuje tudi Thierry Henry, ki je leta 2006 igral finale v majici Arsenala, tri leta pozneje je postal evropski prvak z Barcelono. »Arsenal je včasih napadal z žogo v nogah, zdaj je nevaren tudi brez žoge. Londončani bi lahko kaj opravili le prek nasprotnih napadov, za to imajo veliko orožij. Barcelona pa mora ustaviti le Mesuta Özila. Če bi ji to uspelo, bi opravila polovico dela,« je prepričan Henry.
