Bavarska tiskarna denarja zdaj tudi tovarna lovorik

Ko iz Bayernovega nogometnega tabora po novembrskem letnem zasedanju skupščine razgrnejo dobiček v nekaj sto milijonih evrov, to nikogar več posebej ne vznemirja. V zadnjem desetletju so s premišljenim poslovanjem v Münchnu ustvarili pravo tiskarno denarja, a jo v zadnjih sedmih mesecih obogatili s kar petimi odmevnimi lovorikami na igrišču.

Izjemna nogometna zgodba na bogatem nemškem jugu traja že dolgo, širše razsežnosti je začela doživljati ob mednarodnih uspehih, domači bundesligi pa sploh pripada posebno poglavje. Ta je vselej ohranjala pridih izjemno urejenega tekmovanja, v ozračju polnih štadionov in uživačev na tribunah, ki ne le, da kot za stavo kupujejo spominke svojih ljubljenih moštev, izbirajo med pestro ponudbo hrane in vse skupaj pridno zalivajo s pivom, najraje bavarskim pšeničnim. Do tu – vse lepo in prav. Toda spektakularnost je bila zavoljo vodilnih mojstrov nogometne žoge sprva pred dvema desetletjema doma v italijanski serii A, nato se je preselila k bogatejšim delodajalcem na Otok ter v Španijo. O polnih blagajnah ni bilo dvoma niti v Nemčiji, predvsem pri vodilnem Bayernu, a ta klub se je odločil za drugačen, bolj umirjen pristop, kot ga imajo v špansko-angleško-italijanski konkurenci.

Že 223.000 članov

Resda zdaj tudi Münchenčanom niso več tuji dragi nakupi, tudi v primeru prihodov reprezentantov iz drugih nemških klubov, nazadnje Maria Gomeza in Maria Götzeja, a vedno znova posli minevajo mirno in brez zadolževanj. Jasno, zgodba se bo čez noč zasukala in bo očrnila tudi po poslovni plati doslej brezhibni Bayern, če bodo v prihajajočih mesecih Uliju Hoenessu, predsedniku kluba, prej pa vrsto let športnemu direktorju, na sodišču dokazali utajo davkov in ga iz pisarne preselili v ječo. A za zdaj lastnik uspešne tovarne klobasic uživa izjemno podporo navijaške armade kluba, pri katerem danes v članstvu štejejo že 223.000 podpornikov in so na tej lestvici krepko ušli Barceloni (177.000) in Manchester Unitedu (151.000), pred nemškim nogometnim velikanom pa je le še Benfica, z 235.000 člani že vrsto let na vrhu priljubljenosti.

Naključij ni. Bayern si iz leta pridobiva več naklonjenosti z nenehnim dvigovanjem kakovosti igre, navzočnostjo vidnih igralcev iz domače dežele (Philipp Lahm, Bastian Schweinsteiger, Thomas Müller), tujima zvezdnikoma, Arjenom Robbnom in Franckom Riberyjem, ki se po dolgih letih v Münchnu počutita kot doma, posrečeni integraciji obetavnih tujcev iz Avstrije, Hrvaške, Belgije, Španije, Južne Amerike. Tekme na vedno znova razprodanem štadionu so za 70.000 obiskovalcev praznik, vstopnine, tudi že po 15 evrov, so žepu precej bolj prijazne kot v Angliji ali Italiji, v trženju kluba ni spodrsljajev, pred nekaj tedni so uradno trgovino kluba odprli ob avtocesti med Salzburgom in Münchnom, zelo dobro znani tudi Slovencem.

Zmaga nemškega nogometa

Toda na poti k vrhu je bilo treba tudi pogosto potrpeti, kar so Bayernovi nogometaši s svojimi delodajalci in privrženci v zadnjih letih večkrat okušali. Celo v domačem okolju so morali dve sezoni zapored gledati v hrbet čudežu iz Dortmunda, na tujem so bile ovire vodilnih klubov previsoke. In še ko je bilo s finalno predstavo v domačem Münhcnu zmagoslavje v ligi prvakov na pladnju, so bili nogometaši Chelseaja, takrat v celo manj zveneči zasedbi kot kakšno leto prej, pri enajstmetrovkah bolj zbrani in odnesli prestižno lovoriko na Otok. A prav v Londonu se je nato čez eno leto zgodba le zasukala. Pa ne le glede Bayerna, zmagal je nemški nogomet.

Elitni evropski polfinale je namreč pomladi 2013 Bavarcem namenil Messijevo Barcelono, Borussii iz Dortmunda pa s Cristianom Ronaldom favorizirani madridski Real. Kluba iz bundeslige sta osupnila nogometno Evropo s hitrostjo, prepričljivostjo in z učinkovitostjo, predvsem zanesljivo je deloval bavarski stroj in s skupnim izidom dveh tekem odpravil razvpito katalonsko moštvo s 7:0! Sledil je vrhunski nemški finale v Londonu, po hudem boju so se Bavarci z mojstrskim golom Robbna za 2:1 v izdihljajih tekme veselili petega evropskega klubskega naslova, prvega po ducatu let.

Imenitno sezono 2013/14 so sklenili z najprepričljivejšim naslovom v zgodovini bundeslige (1. Bayern 91 točk, 2. Dortmund 66, 3. Leverkusen 65 itn.) ter nato še zmago v finalu pokala s Stuttgartom, po kateri je v že tako polno blagajno padlo še 6,74 milijona evrov nagrade.

Pep ni stopil v prevelike čevlje

Je sploh še mogoče doseči več, so se spraševali mnogi, ne le v Münchnu, in ugibali o uspešnosti Pepa Guardiole, ki si je moral obuti izjemno velike čevlje silno uspešnega predhodnika Juppa Heynckesa. Kajpak o Katalončevi nogometni preteklosti ni bilo ugank, v štirih trenerskih letih je pri Barceloni osvojil 16 lovorik, toda tradicionalno okolje bavarske urejenosti le ni povsem primerljivo s sredozemskim temperamentom. A 42-letni strokovnjak je hitro potrdil svoj profesionalen pristop, najprej kot še nihče v Münchnu med tujci iz romanskega jezikovnega prostora navdušil z znanjem nemščine, nato pa temeljito proučil sposobnosti obstoječega moštva in mu glede na vrhunsko zgodbo prejšnje sezone dodal še več raznovrstnosti v igri. Nikogar ni vnaprej izločil, izjemnemu kapetanu Lahmu je ponudil še več ustvarjalnosti na sredini igrišča. Niti posamezne poškodbe mu niso podirale načrtov, nadomestnih rešitev je bilo zanj več kot dovolj.

Sad nadaljevanja zgodbe o uspehu sta že dve lovoriki pod Guardiolovim vodstvom, evropski superpokal ter svetovni klubski naslov, v bundesligi je moštvo konec leta pričakalo čvrsto na 1. mestu. Le od nagrad za pet lovorik in namenskih priboljškov pokroviteljev pa so v Münchnu pred dnevi prešteli 125 milijonov evrov dobička. Spanca pa ni. Pred vrati sta novi izziv v ligi prvakov proti Arsenalu in nestrpno pričakovanje sojenja Uliju Hoenessu …