Če si pravi in osebnostno močan, je dosegljivo vse

Odmevi po zgodovinskem dogodku v Atenah: Uefa je potrebovala predsednika, kot je Aleksander Čeferin.

Objavljeno
15. september 2016 02.37
TOPSHOT-FBL-FIFA-UEFA
Jernej Suhadolnik, poročevalec
Jernej Suhadolnik, poročevalec
Lagounissi – Včeraj je Aleksander Čeferin sprejemal čestitke družine, prijateljev in nogometnih kolegov, danes bo moral zavihati rokave. Pred njim so zgodovinski izzivi, sogovorniki, ki smo jih ujeli po koncu zasedanja kongresa v Atenah, pa so si edini: evropski nogomet je izbral pravo pot.

Pol leta po tem, ko je v javnost prišla informacija o Čeferinovi kandidaturi, se je takrat drzna napoved uresničila. Razplet, ki bi ga napovedala peščica, je postajal iz tedna v teden verjetnejši, sredi avgusta so pograbili »možnost Čeferinove zmage« tudi do takrat večinoma ravnodušni slovenski mediji. Zdi se, da so Slovenci pozneje enotno podprli Čeferinov načrt za naskok na vrh Evropske nogometne zveze (Uefa), tako rekoč nihče mu ni metal polen pod noge, podpiral ga je celoten športno-politični vrh. Kar je bilo pomembnejše: prepričal je 42 od 55 nacionalnih zvez iz vse Evrope, kar mu je prineslo zanesljivo zmago in položaj predsednika Uefe.

»Resen profesionalec, ki razume nogomet«

O tem, zakaj je med prvimi podprl Čeferina, smo vprašali prvega moža Italijanske nogometne zveze Carla Tavecchia. »Aleksander je zanesljiva oseba, vedno je odziven, nogometu namenja tudi svoj prosti čas. Na takšnem položaju, kot je predsednik Uefe, ne potrebujemo nekoga, ki bi se lotil posla polovično in bi to jemal kar tako, ampak resnega profesionalca, ki razume nogomet, četudi ga morda ni igral na najvišji ravni. Takoj smo sprejeli odločitev za podporo Aleksandru in rezultati so bili opazni tudi pri glasovanju,« je Tavecchio razkril bistvo zgodbe, zakaj je Italija podprla Čeferina in mu v volilni kampanji morda med vsemi najintenzivneje pomagala.

Tudi nacionalne zveze se počutijo odrinjene

Tudi Vlado Šajn, do včeraj najvplivnejši slovenski funkcionar znotraj Uefe, je razkril, zakaj je Čeferinu uspelo navidez nemogoče: »Če je pravi človek na pravem mestu, če je tudi človek s karizmo, ki je kompetenten in osebnostno močan, kot je Aleksander, je vse mogoče. To je glavno sporočilo teh volitev in predvsem priznanje za Aleksandra, posredno tudi za NZS in slovenski nogomet. Jaz bi resda šel še dlje: to je pokazatelj vsem v Sloveniji, ki ne verjamejo dovolj vase in v svoje sposobnosti, ki nimajo dovolj samozavesti in mislijo, da se iz tako majhne države ne da opozoriti nase. To pomeni, da smo v Sloveniji sposobni ljudje, le vase je treba verjeti, ceniti svoje znanje. Kako naj ti verjamejo drugi, če si ne boš najprej verjel sam?« je prepričan Šajn, eden vodilnih mož Uefine sodniške organizacije.

»Izvolitev Čeferina na položaj predsednika Uefe je izredno priznanje za Slovenijo, NZS in njega osebno, še enkrat mu čestitam. Opravili smo veliko dela v komunikaciji z nacionalnimi zvezami po Evropi, to je pokazal tudi današnji rezultat. Aleksander bo prinesel nov pristop, nove zamisli v Uefo, da bo še bolje podpirala razvoj evropskega nogometa,« je dodal Čeferinov najtesnejši sodelavec, generalni sekretar NZS Aleš Zavrl.

Zdi se, da je Čeferinu zmago prineslo prav nezadovoljstvo volilnega telesa s sedanjo vodstveno garnituro v izvršnem odboru Uefe. Številne nacionalne zveze se počutijo odrinjene, večina odločitev je sprejetih že veliko pred zasedanjem kongresov, in prav to želi spremeniti Čeferinova ekipa. Ni mu bilo težko pritegniti interesa članic z območja nekdanje Jugoslavije, tudi Skandinavci, Italijani in države nekdanje Sovjetske zveze so začutile priložnost za to, da bi v Uefi zapihal svež veter. Ko so se koaliciji pridružile države, kot so Francija, Nemčija in večina otoških članic, je bilo zgodbe za Michaela van Praaga dokončno konec.

Kako visoko priljubljenost je dosegel Čeferin med delegati na včerajšnjem kongresu, razkriva aplavz, ki so mu ga namenili navzoči po razglasitvi rezultatov – kot bi pokojni Pavarotti odpel »O, sole mio« pred italijanskimi izseljenci v New Yorku ... Podoben sprejem je dočakal tudi Čeferinov predhodnik in prijatelj Michel Platini, le malo manj glasno so se zahvalili tudi Ángelu Maríi Villarju, donedavnemu kandidatu za predsednika, ki je včeraj končal »začasno« vodenje Uefa.

Obema se je zahvalil tudi Čeferin, ki se zaveda svojega izziva. Danes bo prvič vodil izvršni odbor Uefe, v katerem sedijo številni člani – tudi Van Praag –, ki mu pred volitvami niso bili naklonjeni. Prav ta izvršni odbor je pred kratkim sprejel odločitev o reformi lige prvakov, ki bo od sezone 2018/2019 pisana na kožo bogatejšim zahodnoevropskim klubom. »Nismo imeli na voljo dovolj informacij, kako in zakaj so bile izvedene te reforme. Gotovo bomo čim prej pregledali vso dokumentacijo, bomo videli, kaj je mogoče sploh storiti,« je razkril svoj prvi izziv Čeferin, ki se ni pozabil zahvaliti slovenskim medijem za korektno poročanje v času volilne kampanje.

Lagounissi – O podvigu Aleksandra Čeferina smo se pogovarjali tudi s tujimi novinarskimi kolegi. Nekateri so ga prek intervjujev spoznali že pred volitvami, večina ga prej ni poznala.

Bjørn Arne Johannessen iz največjega norveškega časnika VG ga je intervjuval pred nekaj dnevi. »Name je naredil dober vtis. Odgovoril je na vsa vprašanja, bil je prijeten in vljuden sogovornik. Njegova zmaga je bila pričakovana,« je ocenil Johannessen in dodal, da bi se moral novi predsednik Uefe posvetiti vsem državam enako, ne bi smel pozabiti na »manjše« nogometne narode: »Po škandalih, ki so se razkrili med predsednikovanjem Blatterja in Platinija, bi bilo posebno pomembno, da bo vodja Uefe vreden zaupanja.«

Za Čeferina je slišal Jevgenij Dzičkovskij, prvo nogometno pero največjega ruskega športnega dnevnika Sport Ekspres, a ga osebno ne pozna: »Ključno bo, da se bo zavzemal za poštenost in bo pri tem zgled drugim. Upam, da se bo zavzel za uvajanje videoposnetkov spornih trenutkov na nogometnem igrišču.«

Za regionalno ligo

»Ni skrivnost, da je Čeferina podprla tudi Srbija,« je zatrdil Arsenije Šoškić (Večernje novosti). »Z njim bi naša regija lahko storila nogometni korak navzgor. Slišal sem, da je omenil regionalno ligo, ki je zame edina dolgoročna rešitev za naše klube, predvsem srbske, ki hrepenijo po atraktivnih gostovanjih, ne pa takšnih, na katerih igralci vložijo komaj kaj energije v uspeh. Pri tem mi misli uhajajo k Crveni zvezdi in Partizanu.«

David Woods iz londonskega tabloida Daily Star je zatrdil, da novi predsednik Uefe ni glavna tema tamkajšnjih pogovorov. »Obsedeni smo z nogometom v premier league, glavne novice so povezane z dogajanjem v najbogatejših klubih,« je zatrdil in razkril, da je na Otoku odmevala Čeferinova izjava, da bi kakršenkoli poskus ustanavljanja »superlige« Uefa razumela kot vojno napoved bogatih klubov: »Obstaja bojazen, da se bo želel odkupiti za podporo manjšim zvezam.« Woods je še dodal: »Čeferin ni povezan z nedavnimi škandali, kot odvetnik je večkrat poudarjal človekove pravice, zato sem optimističen.«

Navdušil ga je

Najboljši poznavalec dogajanja med sogovorniki je Fabio Licari, novinar največjega športnega dnevnika v Italiji Gazzetta dello Sport. »Priznam, da me je Čeferin navdušil v daljšem telefonskem pogovoru. Ni bil političen, ničesar ni obljubljal, nizal je le zelo konkretne odgovore. Z njegovimi predlogi se strinjam 90-odstotno, ampak to ni pomembno, saj novinarji ne odločamo. Izkazoval je veliko energije, topline. Hitro sem spoznal, da je izobražen in razgledan človek, veliko ve o številnih življenjskih področjih. Če so njegove napovedi iskrene, lahko v nogometu naredi zelo veliko,« je razmišljal Licari.

Prav Italija je bila prva med večjimi zvezami, ki je šla s Čeferinom. »Brez večjih zvez ne moreš ničesar spremeniti. Nemčija in Španija sta se pridružili koaliciji tri mesece pozneje, Anglija je stavila na napačnega konja, zato je bila to velika zmaga za Italijo. Ne spomnim se, kdaj je Italija nazadnje izbrala tako uspešno geopolitično strategijo kot tokrat,« je dodal Licari.