Celje osvojilo točko, Maribor ni izgubil dveh

Celje – Maribor kljub zapravljenem vodstvu in kar 40 minutam napadanja z igralcem več »ni izgubil« dveh točk. Štajerski izzivalec je bil odličen. Celjani so namreč z bojevito in moštveno igro nakazali, da bi že v naslednji sezoni lahko igrali eno od najvidnejših vlog.

Domači trener Igor Jovičević si je prvič, odkar je lansko jesen na trenerski klopi Celja zamenjal Roberta Pevnika, resnično lahko polaskal. Celje je bilo taktično dovršeno, zrelo, dovolj ambiciozno in kakovostno, da je lahko napadalo, ko je zaostajalo, in se imenitno branilo, ko je imelo igralca manj na igrišču.

»Ponosen sem, v zelo težki tekmi so se igralci 'ubijali'. Igrali so drug za drugega. Točka je kot zmaga. Tri dni jim bom dal počitka, samo da se bodo lahko pripravili za naslednje tekmece,« je upravičeno žarel Jovičević, ki mu je v zaključku štajerskega derbija, in potem ko so z zadnjimi močmi branili vijolične nalete, tako kot vsem domačim navijačem zastal dih. Rezervist, Portugalec Joaquim Manuel Welo Lupeta, je v 83. minuti z dobrih 20 m sprožil projektil, ki je zletel preko in mimo Jasmina Handanovića, a je zadel prečko. Postavni mišičnjak – lahko bi namesto strela podal tudi vtekajočemu Rudiju Vancaš Požegu – je bil skriti celjski adut za finiš z igralcem manj in je vnašal paniko v vijolično obrambno vrsto, ki je sicer »padla« le v zadnji minuti prvega polčasa. Moštveni napad Celjanov in pritisk je obrodil sad, saj je Dalibor Volaš z bližine unovčil višji skok najbolj razigranega Celjana Vancaša-Požega od Mitje Vilerja. Ankarančan je z bližine zadel za zasluženo izenačenje.

Mariborčani so že v 6. minuti v svojem značilnem pomladnem slogu ujeli tekmece v zanko. Po izgubljeni žogi na sredini igrišča je sledila bliskovita akcija naveze Dare Vršič kot podajalec, Milivoje Novaković kot strelec. Enostavno, v dveh potezah in učinkovito. Boljšega začetka si vijolični tako rekoč niso mogli priigrati in prej kot zasuk je bilo pričakovati rutinsko nadaljevanje z nizanjem nasprotnih napadov in priložnosti pred domačimi vrati.

»Preširoko smo stali na igrišču, zaradi česar smo bili v težavah v prvem delu tekme. Izenačenje je prišlo v najboljšem možnem trenutku in nas je psihološko dvignilo. Toda v drugem polčasu smo se hitro spet znašli v težavah,« je razpredal Jovičević.

Ampak mariborska težava ni bila igra enajstih proti enajstim, marveč je nemoč prišla do izraza, ko so Celjani zaradi drugega rumenega kartona ostali brez desnega bočnega branilca Tomislava Barišića. Glavni sodnik Damir Skomina je bil strog, lahko bi tudi še zadnjič opomnil Celjana, vendar je bil neusmiljen. V finišu pa je Koprčan postal še dvanajsti vijolični igralec. Ob posredovanju pomočnika se je zmotil, saj je preprečil dvoboj iz oči v oči med Handanovićem in Lupetom, ki Rodrigu Defendiju ni ukradel žoge s prekrškom.

Mariborčanom se je z igralcem več kar naenkrat zmanjšala igralna površina, strnjeni in odlično organizirani Celjani so na svoji polovici postavili obrambni zid, ki ni dovolil izrazitih priložnosti, razen strelov z razdalje. Odpovedala je mariborska kombinatorika in igra po bočnih položajih, po sredini ni šlo, žrtev pa je bil najboljši strelec Luka Zahović. Vso tekmo so vijolični igrali brez ene strani, desne. Aleks Pihler in Matej Palčič sta bila »miselno« le v obrambi in trener Darko Milanič ni našel prave rešitve za jalovost, ki je prišla še bolj do veljave takrat, ko se je ustavil pretok žoge na levo stran do vedno prebojnega Mitje Vilerja. Tudi poskusa z Dinom Hotićem in Gregorjem Bajdetom se nista izšla.

»Poskušali smo vse, tudi z Bajdetom na bočnem položaju, a je preveč igral v sredino,« je Milanič rahlo okrcal rezervista. Izbral je napačnega fanta, Bajde je v igro vstopil šele v 84. minuti. Mariborska ustvarjalnost je zatajila, svoje pa je z zanesljivimi obrambami dodal domači vratar Matic Kotnik.

»Zaradi tega razpleta ne bomo zganjali panike, raje se bomo ustrezno pripravili, da bomo znova zmagovali,« je Milanič na koncu potegnil črto čez tekmo, ki je nakazala, da se v SNL ustvarja nov resen tekmec pod upraviteljsko paličico tujcev.

»Ne bojte se, to je šele začetek,« je z vidnim zadovoljstvom pritrdil celjski športni direktor in nekdanji reprezentant Spasoje Bulajić, ki zagotavlja, da bo šel nogometni projekt naprej po začrtani poti.

Prvi izgubljeni točki Maribora v drugem delu sezone vendarle nista bili presenetljivi. Celje bo tudi za Olimpijo ali Domžale trd, če ne celo pretrd oreh. Jovičević pa je vendarle trdno na tleh.

»Točka proti Mariboru je odlična za samozavest. Potrebovali jo bomo za Gorico, Koper, Rudar, Krško. To so tekmec iz naše lige,« je povedal Hrvat, ki spretno in uspešno krmari moštvo slovenskih fantov in tujcev. Če ne drugega, so celjski nogometaši dali pozitivno sporočilo domačim privržencem, ki so z veliko mero previdnosti sprejeli tuje upravitelje. V štajerskem derbiju pa so videli srčno, bojevito, homogeno in tudi kakovostno moštvo z repom in glavo.