Epidemijo jemali na lahko, zdaj se z njo soočajo na »trdo«
Mladi slovenski nogometni reprezentant Jan Mlakar na Otoku v osami čaka na lepše čase.
Odpri galerijo
V Angliji Janu Mlakarju ne gre vse po načrtih, zato se veseli vsakega nastopa v reprezentančnem dresu. FOTO: Tadej Regent/Delo
Služba v nogometnem raju v Angliji in zajetna letna plača izražena v približno sedemmestnem številčnem znesku se prebere domala sanjsko. Toda ko gre za 21-letnega Jana Mlakarja, enega od najbolj nadarjenih slovenskih nogometašev, je pomemben tudi »droben tisk«. Ta ni posebej navdušujoč.
Prejšnjo zimo je mladega slovenskega reprezentanta iz Dobrunj pri Ljubljani kupil angleški prvoligaš Brighton. Maribor je zanj iztržil poldrugi milijon evrov. Pred njim je bila svetla kariera, se je zdelo. Ne prvič. Tudi ko je pri vijoličnih iz Firenc prestopil v člansko konkurenco, je imel odlična priporočila, saj je bil najboljši strelec Fiorentine v primaveri, italijanski mladinski ligi. A je njegov razvoj pri Venezii, kamor ga je Fiorentina posodila, pod trenersko taktirko slovitega Pippa Inzaghija skoraj povsem zastal. Po zgledu Josipa Iličića je v Mariboru oživel kariero, le da je bil član vijoličnih poldrugo sezono in ne le mesec dni kot »Jojo«.
Jan je spet na začetku kariere. Od poletnega prestopa k Brightonu, ki ga je nato posodil k londonskemu drugoligašu Queens Park Rangers, od tod pa je pozimi odšel k tekmecu Wiganu, je igral na vsega šestih prvenstvenih tekmah in dveh pokalnih, 100 minut v ligi in 30 v pokalu. Gola ni dosegel.
»Zagotovo ni tako, kot sem si zamislil. Težko je razumeti, zakaj. Pričakoval sem, da me bo Brighton posodil, a si nisem mislil, da bom igral tako malo. Trenerji me hvalijo, prave priložnosti pa mi ne dajo. Tudi pri Wiganu sem upal na več,« je priznal otrok Domžal, ki še zdaleč ni tako potrt, da bi vrgel puško v koruzo.
»Ni konec sveta, z velikimi motivi grem naprej, nekaj koristi od vsega tega je bilo. Čakal bom na svoj trenutek, a je tudi res, da napadalci potrebujemo minute,« bo potrpežljivo čakal strelec šestnajstih golov v 38 tekmah v 1. SNL. Do »klika« v trenerskih zamislih in njegovih na igrišču bo moral preživeti tudi angleško »različico« pandemije koronavirusa.
»Če sem iskren, sem že prej vedel, da so ljudje v Angliji nekoliko drugačni od celinskih 'Evropejcev', o čemer sem se zdaj tudi prepričal. Še do pred nekaj dnevi so pišmeuhovsko jemali epidemijo, zdaj se z njo soočajo na 'trdo'. Meni je lažje, ker sem bil že pripravljen. Seznanjen sem bil s tem, kaj me čaka, iz prve roke sem imel podatke o stanju v Italiji in Sloveniji, v trgovini sem si nabral dovolj zaloge,« je iz Manchestra (Wigan je oddaljen pol ure vožnje), kjer prebiva, sporočil Jan.
V Angliji ni sam, ob sebi ima srčno izbranko Ano, oba pa najbolj zabava angleška buldoginja Koko.
»Psička bolj prisrčna ne bi mogla biti, v teh trenutkih nama lajša življenje. V osamitvi smo, ven jo peljeva trikrat na dan, tudi zato, da se z Ano na hitro sprehodiva in nadihava svežega zraka. Se pa drživa navodil in se ne druživa z drugimi,« je opisal dnevni ritem, ki je brez nogometa. »Igralci smo doma in ohranjamo telesno moč s samostojnimi treningi za štirimi stenami.«
Zatem je svoje misli od Anglije, kjer ga moti veliko dežja, na katerega pa se je, kot pravi, že navadil, preusmeril k slovenskemu nogometu.
»Gledam tekme in sem seznanjen z vsem. Maribor je v krizi, a je lahko prvak, če se bo nadaljevala sezona. A nista le Olimpija in Maribor. Celje mi je zelo všeč. Domžale? Ena srečna zmaga bi spremenila vse,« je iz angleškega zornega kota ocenil 1. SNL in prestopil še na reprezentančni teren v selekcijo, ki bo, kot kaže, šele čez dve leti gostila EP do 21 let.
»Takrat, ko v klubu ne igraš, se zavedaš, kako pomembna je reprezentanca. Veselim se vsake tekme in vsakega selektorjevega poziva. Vem, da sem v težavah, treba bo igrati, zato bom še toliko bolj motiviran, a naš euro je kot članski mundial. Privilegij je, da bomo igrali pred domačimi navijači, spremljali nas bodo najboljši klubi na svetu, najpomembnejši nogometni ljudje. To bo enkratna priložnost,« je bržčas v boljšo voljo spravil tudi selektorja Primoža Gliho, ki ne skriva, da so najboljši tudi najbolj muhasti, zato jih je treba sem ter tja tudi postavljati na trdna tla.
Prejšnjo zimo je mladega slovenskega reprezentanta iz Dobrunj pri Ljubljani kupil angleški prvoligaš Brighton. Maribor je zanj iztržil poldrugi milijon evrov. Pred njim je bila svetla kariera, se je zdelo. Ne prvič. Tudi ko je pri vijoličnih iz Firenc prestopil v člansko konkurenco, je imel odlična priporočila, saj je bil najboljši strelec Fiorentine v primaveri, italijanski mladinski ligi. A je njegov razvoj pri Venezii, kamor ga je Fiorentina posodila, pod trenersko taktirko slovitega Pippa Inzaghija skoraj povsem zastal. Po zgledu Josipa Iličića je v Mariboru oživel kariero, le da je bil član vijoličnih poldrugo sezono in ne le mesec dni kot »Jojo«.
Jan Mlakar na Otoku: prejšnjo zimo ga je kupil prvoligaš Brighton, ga poleti posodil drugoligašu QPR, pozimi pa k Wiganu. FOTO: Reuters
Po odhodu iz Maribora še brez gola
Jan je spet na začetku kariere. Od poletnega prestopa k Brightonu, ki ga je nato posodil k londonskemu drugoligašu Queens Park Rangers, od tod pa je pozimi odšel k tekmecu Wiganu, je igral na vsega šestih prvenstvenih tekmah in dveh pokalnih, 100 minut v ligi in 30 v pokalu. Gola ni dosegel.
Jan Mlakar še čaka na pravo priložnost v Angliji.
Doslej je igral le na šestih prvenstvenih tekmah in dveh pokalnih.
Domače EP, ki bo leta 2022, bo za selekcijo do 21 let velik privilegij.
Doslej je igral le na šestih prvenstvenih tekmah in dveh pokalnih.
Domače EP, ki bo leta 2022, bo za selekcijo do 21 let velik privilegij.
»Zagotovo ni tako, kot sem si zamislil. Težko je razumeti, zakaj. Pričakoval sem, da me bo Brighton posodil, a si nisem mislil, da bom igral tako malo. Trenerji me hvalijo, prave priložnosti pa mi ne dajo. Tudi pri Wiganu sem upal na več,« je priznal otrok Domžal, ki še zdaleč ni tako potrt, da bi vrgel puško v koruzo.
»Ni konec sveta, z velikimi motivi grem naprej, nekaj koristi od vsega tega je bilo. Čakal bom na svoj trenutek, a je tudi res, da napadalci potrebujemo minute,« bo potrpežljivo čakal strelec šestnajstih golov v 38 tekmah v 1. SNL. Do »klika« v trenerskih zamislih in njegovih na igrišču bo moral preživeti tudi angleško »različico« pandemije koronavirusa.
»Če sem iskren, sem že prej vedel, da so ljudje v Angliji nekoliko drugačni od celinskih 'Evropejcev', o čemer sem se zdaj tudi prepričal. Še do pred nekaj dnevi so pišmeuhovsko jemali epidemijo, zdaj se z njo soočajo na 'trdo'. Meni je lažje, ker sem bil že pripravljen. Seznanjen sem bil s tem, kaj me čaka, iz prve roke sem imel podatke o stanju v Italiji in Sloveniji, v trgovini sem si nabral dovolj zaloge,« je iz Manchestra (Wigan je oddaljen pol ure vožnje), kjer prebiva, sporočil Jan.
Zadnji ligaški gol je 21-letni Ljubljančan iz Dobrunj zabil v dresu Maribora. FOTO: Tadej Regent/Delo
Maribor je še lahko prvak, a všeč mu je Celje
V Angliji ni sam, ob sebi ima srčno izbranko Ano, oba pa najbolj zabava angleška buldoginja Koko.
»Psička bolj prisrčna ne bi mogla biti, v teh trenutkih nama lajša življenje. V osamitvi smo, ven jo peljeva trikrat na dan, tudi zato, da se z Ano na hitro sprehodiva in nadihava svežega zraka. Se pa drživa navodil in se ne druživa z drugimi,« je opisal dnevni ritem, ki je brez nogometa. »Igralci smo doma in ohranjamo telesno moč s samostojnimi treningi za štirimi stenami.«
Zatem je svoje misli od Anglije, kjer ga moti veliko dežja, na katerega pa se je, kot pravi, že navadil, preusmeril k slovenskemu nogometu.
»Gledam tekme in sem seznanjen z vsem. Maribor je v krizi, a je lahko prvak, če se bo nadaljevala sezona. A nista le Olimpija in Maribor. Celje mi je zelo všeč. Domžale? Ena srečna zmaga bi spremenila vse,« je iz angleškega zornega kota ocenil 1. SNL in prestopil še na reprezentančni teren v selekcijo, ki bo, kot kaže, šele čez dve leti gostila EP do 21 let.
»Takrat, ko v klubu ne igraš, se zavedaš, kako pomembna je reprezentanca. Veselim se vsake tekme in vsakega selektorjevega poziva. Vem, da sem v težavah, treba bo igrati, zato bom še toliko bolj motiviran, a naš euro je kot članski mundial. Privilegij je, da bomo igrali pred domačimi navijači, spremljali nas bodo najboljši klubi na svetu, najpomembnejši nogometni ljudje. To bo enkratna priložnost,« je bržčas v boljšo voljo spravil tudi selektorja Primoža Gliho, ki ne skriva, da so najboljši tudi najbolj muhasti, zato jih je treba sem ter tja tudi postavljati na trdna tla.
