Tiskane izdaje
Marsikaj je že doživela množica navzočih, ki v Münchnu, metropoli Bavarske in izjemnem nogometnem središču nemškega prostora, desetletja spremlja Bayernove tekme. A le malokrat je bilo toliko navdušenja in obenem presenečenja kot v devetminutni strelski predstavi poljskega reprezentanta Roberta Lewandowskega, lani münchenske okrepitve iz Dortmunda.
Prav ob njegovih golih je mesto iz Porurja postalo zelo priljubljeno na Poljskem. Sredi Varšave so celo odprli uradno klubsko trgovino z navijaškimi pripomočki in spominki Borussie iz Dortmunda. Ko je to moštvo igralo nemški finale lige prvakov v Londonu z Bayernom (1:2; Gündogan; Mandžukić, Robben), so se številni poljski izseljenci na Otoku zavoljo izjemne priljubljenosti sijajnega napadalca počutili, kot bi imeli v veliki predstavi na Wembleyju moštvo iz svoje domovine.
A nogometaš, o čigar kakovosti so nekoč doma ugibali, dasiravno je bil najučinkovitejši strelec tretje državne lige, nato pa tudi druge in prve, si je v siloviti konkurenci bundeslige priboril sloves izjemnega borca in za moštvo silno učinkovitega igralca. Tako je sprva navduševal občinstvo, ki v Dortmundu iz sobote v soboto največji štadion v državi (81.000) napolni do zadnjega kotička, nato se je preselil na jug k bogatejšemu in še bolj ambicioznemu Bayernu.
V slačilnici drago plačanih asov mu ni (bilo) lahko priboriti si štartnega mesta, rezerviranega nastopa – v nasprotju z Dortmundom – tukaj zanj ni. Vloga udarnega napadalca pač pripada domačemu fantu Thomasu Müllerju, svetovnemu prvaku z lanskega prvenstva v Braziliji. Toda kadar moštvu ne gre, kar se Pepu Guardioli ob paleti nenavadnih trenerskih potez vendarle pogosteje dogaja kot predhodniku na klopi Juppu Heynckesu, dočaka svoj trenutek slave tudi Lewandowski. A vendar še nikdar tako spektakularno kot minuli torek na tekmi branilcev naslova prvaka in spet prvih favoritov nemške sezone, nogometašev Bayerna, ter pokalnih zmagovalcev iz Wolfsburga.
V premoru po 1. polčasu, ki ga je spremljal s klopi med rezervnimi igralci, Münchenčani pa so zaostajali z 0:1, ga je Guardiola izbral za obogatitev dotlej medle igre gostiteljev v napadu. Ko pa je 27-letni Poljak že ob prvem resnejšem dotiku žogo poslal v mrežo za izenačenje, ga še ni bilo junaka, ki bi napovedal takšen niz mojstrovin v tako kratkem presledku devetih minut. Nogometna Nemčija v vsej svoji veličastni zgodovini tega še ni doživela, igre številk so ponujale vzporednice in podobnosti iz preteklosti, trener Guardiola se je po golu št. 5 in takrat izjemnem voleju v zraku le držal za glavo in si mislil: »Česa takšnega še nisem videl …« Pozneje bi napadalec lahko še dvakrat zadel v polno, enkrat so mu tekmeci zbili žogo s črte vrat. A kakorkoli, pet golov v devetih minutah, vključno z najhitrejšim trojčkom doslej v bundesligi, so ga zapisali na prav poseben seznam. Na tistem, ko gre za najučinkovitejše tuje strelce v nemškem prvenstvu, pa je zdaj že na 5. mestu – pred njim so le še perujski zvezdnik Claudio Pizarro, Brazilca Giovane Elber in Ailton ter Švicar Stephane Chapuisat.
V soboto se je nato v Mainzu razveselil svojega 100. gola na nemških zelenicah, ob Bayernovi zmagi s 3:0 je zadel dvakrat, v enem od številnih pogovorov zadnjih dni pred TV kamerami pa je brzdal evforijo razposajenih navijačev münchenskega kluba, češ da ne more obljubiti nadaljevanja učinkovitosti tudi jutri proti zagrebškemu Dinamu, ko Bavarska – kajpak z izjemo hrvaških priseljencev – pričakuje nov festival golov v izvedbi poljskega asa. Pred njim je nato v nedeljo veliki derbi proti svojem nekdanjemu klubu iz Dortmunda, poskusil ga bo pričakati kar najbolj zbrano in umirjeno. Kajpak ob podpori soproge Anne, nekoč za Poljsko bronaste na SP v karateju, zdaj strokovnjakinje za športno prehrano in telesno pripravo. Le občasno pa se tudi nogometaš za mizo pregreši. Najbolj v božično-novoletnih dneh, ko mu Anna pripravi pieroge, znamenite poljske zvitke, podobne našim žlikrofom.
