Za Čačića vodilo svoboda v igri, a tudi odgovornost

Novi trener Maribora Ante Čačić je imel prvi dan priprav na voljo 25 igralcev. V nedeljo prva tekma za trening.

Objavljeno
13. junij 2013 12.42
Ante Čačić, novi trener NK Maribor, Maribor, 12.6.2013
Gorazd Nejedly, šport
Gorazd Nejedly, šport
Maribor – Če si novinar Dela in prihajaš iz Ljubljane, si tudi za novega trenerja Maribora Anteja Čačića najprej veliki tekmec. A tudi hvaležen izpraševalec. Uglajeni Zagrebčan z »diplomo« za uvrstitev v ligo prvakov, je včeraj dopoldne prvič odpeljal vijolične nogometaše na igrišče.

Kakšni so vaši prvi vtisi?

Ne bi rad laskal, ampak resnično se počutim tako, kot da sem se tu rodil. Ljudje so me prisrčno sprejeli. S komerkoli sem se srečal, je bilo enako, vsi so mi zaželeli najlepše. Dobrodošlica je bila lepa. Upam, da se jim bom oddolžil z delom in zmagami na igrišču.

Po predstavitvi prejšnji teden te domov vzeli obsežno video dokumentacijo tekem Maribora v minuli sezoni. Je vpogled vanjo prinesel kaj novega: pozitivnega ali negativnega?

Razumite me, ampak za podrobnejše ocene in odkritja je še prezgodaj. Očitno je, da sem v roke dobil premočno moštvo, ki na domači sceni zmaguje in dobro vem, kako težko je to. Izkušnje pri Dinamu so bile neprecenljive.

Kakšen izziv vidite v Mariboru?

Več jih je. Želim si nadaljevati prevlado v Sloveniji, stopiti še korak naprej v Evropi, uveljaviti igralce za boljši in lepši jutri. Zavedam se, da se od minulega dela ne živi, pač pa se je treba potrjevati vsak dan. Za mene je vijolična zgodba nekaj novega. Pomeni nov začetek. Nadaljeval jo bom tam, kjer jo je končal Darko Milanič. Toda vedite, da ima vsak trener svojo vizijo in zamisli.

Je v njej videti korenitejše taktično-tehnične zasuke? Zdi se, da je z vašim ustoličenjem napočil trenutek za posodobitev Milaničevega odlično avtomatiziranega modela igre 4-4-2.

Nisem ujetnik sistemov, vem pa, s kakšnimi težavami se sooča moštvo, ki je doma tako premočno. Enostavno nima priložnosti, da bi spreminjalo značaj in se ukvarjalo z raznolikostjo. Vendar bi bila ta dobrodošla za tekme v Evropi, želel bi si, da lahko igramo tudi drugače. Ugank v zvezi s postavitvami pa vendarle ni. Izhodiščna je zadnja linija štirih branilcev. Postavitve naprej se lahko spreminjajo, različic je veliko. Tu gre le še za »lepotne popravke«.

Ste v vijolični zasedbi že odkri- li Dinamovega Sammirja? Brazilec je zaradi svoje dodane vrednosti imel svobodnejšo vlogo v zagrebškem moštvu. Kdo bi lahko bil vijolični Brazilec?

Moje vodilo je, da mora imeti vsak igralec svobodo v igri in se ga ne sme omejevati ali zavirati. Toda tudi nogometaš se mora zavedati svojih obveznosti in odgovornosti. Opazil pa sem Tavaresa, kako zabija gole na domači sceni.

Kako je še mogoče nadgraditi to moštvo?

Težave Maribora se pojavijo po koncu evropske zgodbe. Takrat se zaradi točkovne prednosti lahko med igralce naseli samozadovoljstvo. Na vsak način je to lahko past, ki se ji moramo izogniti. To je trenutek, ko se utegnejo uspavati in preveč sprostiti. Potem se lahko stvari zapletejo. Želeli bi si, da bi vsi stremeli k temu, da je motivacija vedno na najvišji ravni, da je naše gonilo za še boljše igre in izide.

Ste v podrobnejši analizi videli prostor še za kakšno okrepitev in športnemu direktorju Zlatku Zahoviću že predstavili seznam želja?

Tudi o tem je še prezgodaj govoriti. Možnosti za okrepitve so vedno odprte, toda najprej moram podrobneje spoznati moštvo, posameznike in oceniti ali sploh potrebujemo igralce in na katerih položajih. Seveda je ključni človek, ki odloča o tem, tako je bilo tudi v Dinamu, športni direktor. Ve se, kako pomembna vloga je kadrovik. Ne, z Zahovićem še nisva govorila o okrepitvah.

Boste imeli dovolj časa za spoznavanje ekipe in uveljavitev vaših zamisli?

Ne bojim se, da bi nam zmanjkalo časa. Veliko treningov in preglednih tekem je še pred nami ter s tem tudi dovolj možnosti, da popravimo, kar se lahko da. Do štarta bomo nared. Kot vidite, nam gredo razmere za trening na roko, saj so idealne.

Darko Milanič je zmagoval in osvajal lovorike. Bi bil za vas neuspeh, če ne bi osvojili obe domači lovoriki?

Najtežje je ponavljati zmagoslavja, to bi vam lahko povedali vsi trenerji. Kot vedno največjo nevarnost predstavlja pokalno tekmovanje, nikoli ne veš, kaj te čaka in mogoče je vse. Seveda nimam česa skrivati, ambicije so kristalno jasne.