Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenski navijači septembra 2009 najbrž niso vedeli, kakšen nogometni as se jim je predstavil v Ljudskem vrtu, ko je reprezentanca Matjaža Keka zmlela zasedbo Lea Beenhakkerja v najboljši tekmi zadnjih let. Kljub temu, da ni zabil gola, je Robert Lewandowski tedaj pokazal nekaj več. V torek je dokončno opozoril nase nogometno Evropo, ko je v epskem večeru ponižal Real.
Lewandowski pred tremi leti in pol v Mariboru na srečo ni preprečil slovenske zmage, igral je le od 61. minute, nekaj sekund po njegovem vstopu je Valter Birsa dokončno zapečatil usodo Poljske v kvalifikacijah za mundial v Južni Afriki. Kdo ve, kako bi bilo danes, ko 24-letnik iz Varšave (21. avgust 1988) igra na ravni največjih velemojstrov na svetu. Res, njegovega tretjega gola Realu se ne bi sramovali niti žonglerji malega nogometa na Copacabani.
Poljak si ni mogel izbrati lepšega tekmeca za sanjsko predstavo, kot je Real Madrid. Prav kraljevski klub je imel nekoč v svojih vrstah zadnjega napadalca, ki je tekmecu nasul štiri gole v finalu lige prvakov, tedaj pokala državnih prvakov. Madžar Ferenc Puskas je v epski tekmi v Glasgowu navdušil 127.621 navijačev, Eintracht iz Frankfurta je padel s 7:3, tri gole je dodal še Alfredo di Stefano.
Začetna pot Lewandowskega vendarle ni bila posuta z rožicami, počasi, a vztrajno je gradil kariero, ki je rastla zelo organsko. Preden je prišel v Dortmund, je bil najboljši strelec 3., 2. in 1. lige na Poljskem. In tudi v Nemčijo ga ne bi bilo, če mu ne bi leta v Blackburn preprečil pesek, ki je ohromil evropski zračni prostor po prebujenju islandskih vulkanov. Za usluge Lewandowskega so se tedaj borili Blackburn, Borussia in Genoa, Robert pa je »naključno« pristal v Dortmundu, ki je Lechu iz Poznana (2008-10) odštel 4,5 milijona evrov odškodnine ...
»Vedela sem, da mu bo uspelo, čeprav ga na Poljskem sprva niso obravnavali kot obetavnega nogometaša,« je razkrila njegova mati Ivona, potem ko so mladega Roberta usmerjali v atletiko in tekaški kros. »Toda Robert je videl le žogo,« je dodala mati, ki ga je vsakodnevno vozila na železniško postajo za Pruszkow: »Le kako ne bi uspel, ko pa izhaja iz tako športne družine.« Sama je bila solidna odbojkarica, oče, ki je do leta 1995, ko je preminil, upravljal eno od športnih dvoran in vodil tamkajšnji klub Partizan, je prav tako igral nogomet in postal tudi mojster juda. In, nenazadnje, tudi Robertovo dekle Anna je pred leti osvojilo bronasto kolajno na svetovnem prvenstvu v karateju ...
Če je v Pruszkowu (2006-08) služil po 1200 evrov na mesec, danes sodi med najbolje plačane napadalce v nemškem prvenstvu, kar pa ni še nič v primerjavi z donosnostjo pogodbe, ki se mu obeta v sezoni 2013/14, če bo res zapustil Borussio. »Počakajmo na razplet polfinala lige prvakov. Lepo je zabiti štiri gole Realu, toda do Wembleyja je še daleč. Zdaj res ne smemo zapraviti prednosti, zato se moramo povsem osredotočiti na povratno tekmo v Madridu,« je Lewandowski odgovoril na sugestivno vprašanje, če drži, kot je zatrdil agent Juppa Heynckesa, da je Bayern že plačal odškodninsko klavzulo Borussii (28 milijonov €), in ali sta Manchester City in Manchester United res pripravljena zanj plačati še veliko več.
Poljski novinarski kolegi govorijo o vljudnem, lepo vzgojenem Robertu, fantu, ki se še zdaleč ne vede kot zvezdnik, ki je v tej sezoni prvi napadalec bundeslige (23) in drugi strelec lige prvakov (10). »V sodobnem svetu se vse odvija zelo hitro, Jezus pa mi kaže pot in vrednote, ki so zares pomembne. Nikomur se ni treba sramovati, da je katolik. Prav vera mi pomaga na igrišču, ko nikdar ne obupam, kot tudi v vsakdanjem življenju, ko želim biti dober človek in storiti čim manj napak,« je razkril Robert Lewandowski, ki je – kot soigralec Jakub Blaszczykowski in teniška igralka Agnieszka Radwanska – podpornik kampanje »Ne sramujem se Jezusa«.
