Guardiola z zadnjim nabojem nad neprebojni Atletico

Ljubljana – V vsakem primeru bodo imeli navijači Bayerna danes pozno zvečer vsaj en razlog za zadovoljstvo – zadnjič v ligi prvakov bodo na svojem štadionu videli nepriljubljenega trenerja Josepa Guardiolo. Še malce več nasprotnikov si je španski trener pridobil prejšnji teden z odločitvijo, da na prvi tekmi proti Atleticu na klopi pusti Thomasa Müllerja.

Nemški, predvsem pa bavarski mediji so Guardiolo po porazu v Madridu predstavili kot popolnega trenerskega nesposobneža. Kot nekoga, ki se mu o nogometu prav malo sanja. In kot nekoga, ki svojih nogometašev sploh ne pozna. Toda Guardiola je vse kritike obrnil na šalo. »Po prvi tekmi ste me skoraj ubili, a še sem živ,« je z nasmeškom govoril španski trener. »Če izpadem, potem vem, da me boste dokončno ubili. A nikar ne pozabite – en naboj še imam.« Če so nemški novinarji pričakovali oster Guardiolov nastop, je bil Španec presenetljivo sproščen. »Vesel sem, zato mi oprostite. Sem trener Bayerna in do zadnjega se bom boril za ta klub. Niti predstavljati si ne morete, kako zelo sem zadovoljen z zadnjimi 75 minutami naše igre v Madridu.«

Vprašanju, zakaj v začetni postavi ni našel mesta za Müllerja, se kljub temu ni izognil. »Hotel sem pustiti odprta vrata za povratno tekmo. Nikakor nisem želel ponoviti lanske zgodbe proti Barceloni,« je rekel. Spomnimo: Bayern je lani na prvi tekmi polfinala lige prvakov gostoval pri Barceloni in izgubil z 0:3. Tokrat je proti Atleticu klonil z 0:1. »Dobro vem, kako poseben je Thomas Müller za ta klub. Edini razlog, zakaj ni začel, je taktika. Želel sem zgolj enega napadalca, da ima moštvo več nadzora nad igro. Kljub temu ljubim Müllerja. Ima nos za gol in tisti poseben občutek, da je vedno na pravem mestu.«

A Guardiola ima težko nalogo. Zadnji naboj mu je ostal proti tekmecu, ki ima najboljši neprebojni jopič na svetu. Nihče se namreč ne brani bolje kot Atletico. Trdna obramba madridske zasedbe je navdušila tudi Giovannija Trapattonija, enega od botrov znamenitega italijanskega catenaccia. Pravi celo, da zasedba Diega Simeoneja igra precej boljši in privlačnejši nogomet kot nekdanje italijanske zasedbe. »Ekipe, ki igrajo catenaccio, po pol ure ne sprožijo nobenega strela. Ob takšni igri vedno zaspim. Toda Simeonejevo moštvo je povsem drugačno. To je spektakel nogometne intenzivnosti. Kdor pravi, da Atletico ne igra dobro, je lažnivec,« je povedal Trapattoni.

Ob debati, ali je Simeone revolucionar ali uničevalec nogometa, vedno nekje v ozadju ostane skrito dejstvo, kako odlično so telesno pripravljeni njegovi igralci. Moštvo Atletica včasih na tekmo preteče tudi po deset kilometrov več od tekmeca, hkrati ima precej manjši nabor vrhunskih nogometašev kot bogati nasprotniki, a kljub temu Atletico skoraj nima težav s poškodbami. Španska zasedba je v München prispela z vsemi razpoložljivi nogometaši prve ekipe, zraven je še mladenič Bernabe. Zeleno luč je dobil tudi branilec Diego Godin. Urugvajec se je poškodoval pred enajstimi dnevi, nato pa od zore do mraka garal v telovadnici in se družil s klubskimi zdravniki. Storil je vse, da je prehitel napovedi, kako bo moral izpustiti tudi gostovanje v Münchnu. Jan Oblak bo tako imel ob sebi najboljše telesne stražarje.

Tekmo bo sodil Cüneyt Çakir. Odločitev Evropske nogometne zveze, da v München pošlje turškega sodnika ne bi bila presenetljiva, če ne bi Çakir delil pravice že prejšnji teden na prvi polfinalni partiji City – Real. Če bo tudi danes obdržal enak kriterij, kot ga je imel v Manchestru, potem je v prednosti Atletico s svojo grobo igro na robu prekrška. A kaj ko za Çakirja tudi velja, da sojenje prilagodi uglednejšemu tekmecu. V tem primeru lahko kaj hitro izključi kakšnega Atleticovega nogometaša in olajša delu Bayernu. Nekaj podobnega na mednarodnih tekmah velja tudi za Damirja Skomino. Slovenec bo jutri sodil v Madridu na obračunu Real - City, čeprav se prejšnji teden v evropski ligi na tekmi Villarreal - Liverpool ni preveč izkazal. A kraljevski klub ima nanj precej lepe spomine.