Hamšik: V Ljubljano prihajamo po tri točke

Nogometaš Napolija v pogovoru za Delo o jutrišnji tekmi, Neaplju, Slovencih v Italiji, spominih na SP 2010 in letošnji euro.

Objavljeno
07. oktober 2016 01.08
Siniša Uroševič
Siniša Uroševič
Ljubljana – Slovaška je v zadnjih dveh desetletjih po ločitvi s Češko največkrat častila junake hokejskih aren ter kajakaških in kanuističnih brzic. Občasno je nogometnemu svetu predstavila igralca dodane vrednosti. Vse predhodnike pa je zasenčil Marek Hamšik, 29-letnik iz Banske Bystrice, zvezdnik v italijanski serie A. Pred današnjo ljubljansko novinarsko konferenco je posebej spregovoril za Delo.

Prihajate iz osrednje Slovaške, čudovitega in prav mirnega naravnega okolja. Zablesteli pa ste na vročem italijanskem jugu – kako doživljate Neapelj?

Poglejte, ko sem leta 2007 prišel k moštvu Napolija, si niti v sanjah nisem predstavljal, da bom tu zdaj dočakal že svojo deseto sezono. Toda naključja ni! V vsem tem času sem se počutil prav imenitno, Neapelj kot mesto mi je prirasel k srcu. Vedno znova tu uživam, naj si gre za nogometno plat ali pa tisto v običajnem vsakdanu. Tu sta se rodila moja sinova, ustvaril sem si širok krog prijateljev.

Kaj pa nogometna plat pri klubu?

Če bi se zgolj ozrl na to sezono, moram biti zadovoljen. Menim, da smo jo odprli domala brezhibno. Nato smo zmagali v obeh dosedanjih preizkušnjah lige prvakov, doma z Benfico in v Kijevu, žal mi je le, da se nam je nazadnje zataknilo za ligaške točke v Bergamu pri Atalanti.

Kako razmišljate o cilju sezone, ta čas ima Juventus, očitno spet udarni favorit v Italiji, štiri točke prednosti?

Nikakor si ne želimo pod letvico, ki smo si jo nastavili v prejšnji sezoni. Prav v vsakem tekmovanju, v katerem nastopamo, merimo na vrh. Tako v serie A nameravamo, kakor dolgo bo le mogoče, vztrajati v boju za šampionski naslov, tudi v ligi prvakov so naši cilji zelo visoki. Verjamem, da je pred nami živahna sezona.

A zdaj sta najprej pred vami dve reprezentančni preizkušnji, za začetek boste drugič doslej igrali v Sloveniji. V kakšnem spominu vam ostajata tekmi iz Maribora in Bratislave v kvalifikacijah za SP 2010?

Ko izgubiš, nikdar ni lepih spominov, takrat smo obakrat proti Sloveniji ostali praznih rok. Toda vseeno se bom tistih jesenskih dni pred sedmimi leti vedno rad spominjal, saj smo na koncu zmagali v kvalifikacijski skupini in se neposredno uvrstili na svetovno prvenstvo v Južno Afriko.

Kako pa razmišljate o prihajajoči sobotni tekmi na ljubljanskem štadionu?

Razmišljamo optimistično, radi bi se vrnili domov s tremi točkami. Seveda spoštujemo moč naših gostiteljev, toda tudi naša kakovost je vredna spoštovanja.

Katere slovenske nogometaše najbolje poznate, najbrž gre za tiste z italijanske ligaške scene?

Vsekakor. Najprej pomislim vedno na Interjevega vratarja Samirja Handanovića, nevarnega napadalca Josipa Iličića iz Fiorentine in Jasmina Kurtića iz Atalante, s katerim sem se srečal prav to zadnjo nedeljo, ko se naše moštvo v Bergamu, žal, ni odrezalo z zmago ali vsaj z remijem …

V teh kvalifikacijah gre sicer za uvrstitev na naslednje svetovno prvenstvo, barve vaše reprezentance ste v tej konkurenci branili že 2010. v Južni Afriki. Kako je bilo takrat?

Pravzaprav je bila že uvrstitev na SP za malo Slovaško izjemen uspeh. Nato smo odšli na tekmovanje uživat. Resda se nam uvod ni posrečil (Slovaška : Nova Zelandija 1:1 – o. p.), toda priigrali smo si priložnost odločilne tekme v skupini z Italijo. Proti branilcem lovorike nismo mogli ničesar izgubiti, z moštvenim duhom pa smo jih presenetili, ugnali s 3:2 in se uvrstili v izločilni del. V osmini finala smo izgubili z Nizozemsko z 1:2, a vseeno smo si na tem prvenstvu zaslužili pozitivno oceno.

Kaj pa letošnje prvenstvo stare celine v Franciji, je bilo mogoče tokrat doseči več od uvrstitve v osmino finala?

Glede na to, da smo sestavili dobro moštvo z igralci, ki jim pri svojih klubih pripadajo pomembne vloge, smo si jasno začrtali cilj uvrstitve v izločilni del. Tako so razmišljali tudi naši navijači. Ocena po prvenstvu? Cilj smo uresničili, a menim, da bi lahko dosegli več. Če bi ujeli točko ali vse tri na prvi tekmi proti Walesu, ki smo jo odigrali dobro, bi bili v skupini višje od 3. mesta. In tako bi najbrž v osmini finala dobili lažje tekmece od Nemcev …