Tiskane izdaje
Zagreb – Hrvaška športna javnost, vsaj večina, je zgrožena nad dogajanjem na štadionu San Siro v Milanu, kjer je srečanje med Italijo in Hrvaško pravzaprav zaznamovala 75. minuta, ko je zaradi metanja pirotehničnih sredstev na zelenico moral sodnik Björn Kuipers za nekaj minut prekiniti tekmo, poslal igralce v slačilnico, policija pa je medtem spraznila del tribun z najbolj vročekrvnimi privrženci hrvaških nogometašev.
»Izgubljamo ugled, sram me je,« je za medije dejal hrvaški selektor Niko Kovač, ki se je tokrat že drugič v nekaj mesecih moral opravičevati gostiteljem zaradi obnašanja dela navijačev hrvaške nogometne reprezentance. Letos spomladi so huligani tekmovali v huliganstvu tudi na prijateljskem srečanju med ekipama Hrvaške in Švice.
Novinarski kolega iz Jutarnjega lista Tomislav Židak, sicer dolgoletni kronist dogajanja na hrvaških nogometnih zelenicah in ob njih, pa meni, da se je na San Siru »Hrvaška predstavila kot barbarska dežela, poleg srečanja na igrišču pa se je odvijalo še vzporedno srečanje na tribunah«. »Prav zaradi tega srečanja nas bo še dolgo sram in bomo še dolgo zardevali. Kdaj bo konec groze in navijaške samovolje,« se še sprašuje v komentarju, ki ga je naslovil po italijanskem filmu iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja – Grdi, umazani, zli. Televizijski komentator (HTV) Drago Čosić je razočaran in prepričan, da čaka krovno hrvaško nogometno zvezo precejšnja kazen. »Spet smo osramočeni pred svetom in vnovič moramo zaradi sramu spuščati poglede pred gostitelji in bežati skozi stranska vrata,« še piše Čosić.
Velika večina hrvaških medijev obsoja dogajanje huliganskih nogometnih navijačev v rdeče-belih barvah hrvaške nogometne reprezentance. Zagrebški Večernji list pa je čez vso naslovnico, na kateri je bil posnetek gorečih tribun na San Siru, zapisal: »Hrvaška sramota v Italiji!«
Boj z mlini na veter
Hrvaška se sicer že dolgo časa bori z nasiljem in neredi na tribunah nogometnih igrišč, vendar gre, kot kaže, bolj za boj z mlini na veter. Zato niti najmanj ne presenečajo ocene, da sicer nogometna reprezentanca igra vse bolje in bolje, žal pa se razmere ob igrišču vse bolj in bolj slabšajo. Vse glasnejši so tudi pomisleki, da naj bi se v neredih pravzaprav »skrivalo« sporočilo vodstvu Hrvaške nogometne zveze, na čelu katere je Davor Šuker, pa tudi šefu Dinama Zdravku Mamiću, da naj zapustijo svoje položaje in nehajo uničevati hrvaški nogomet. Še zdaleč ni pozabljena niti izjava nekdanjega ministra za šport Željka Jovanovića, ki je hrvaški nogomet označil za – močvirje.
Iskanje krivca za Incidente na tribunah traja že precej časa, vendar pa očitno izgublja ostrino. Kako si sicer razložiti dejstvo, da hrvaška javnost, z redkimi izjemami, dobesedno tolerira številne ustaške vzklike, ki jih je mogoče slišati iz ust navijačev (tudi tokrat na San Siru tega ni manjkalo). Oblast, kot da jih ne sliši, zato se tudi ne odziva; še manj krovna nogometna zveza. Dokaj indikativen je ob tem nemara primer odprtega pisma, ki ga je pred približno dvema letoma poslal predsednik UEFA Michel Platini predsednikoma vlad Hrvaške in Srbije v zvezi z navijaštvom in huliganizmom na nogometnih travnikih. Pismo je na Hrvaškem sprožilo val ogorčenja, premier Zoran Milanović ga je celo označil kot »neprimernega, saj da on ni pravi naslov za reševanje tovrstnih težav«, kaj hitro pa je bilo tudi pozabljeno.
Neredi, ustaška ikonografija in pirotehnična baklade pa se nadaljujejo. Do koraka, s katerim je angleškim navijačem na rep stopila »železna lady« Margaret Thatcher, pa je vsaj na Hrvaškem še zelo daleč.
