Katanca prepričal brez strica iz ozadja

Robert Berić, najboljši strelec avstrijskega velikana Rapida, o klubu, reprezentanci in karieri.

Objavljeno
17. november 2014 10.30
Slovenija, Maribor, 31.5.2012 - trening nogometne reprezentance U21 foto:Tadej Regent/Delo
G. N. šport
G. N. šport
Ljubljana – Kdo je najboljši strelec med slovenskimi napadalci legionarji v zadnji poldrugi sezoni? Presenetljivo, a številke ne lažejo: najučinkovitejši napadalec je 23-letni Robert Berić, ki je v majicah Sturma in Rapida v prvi avstrijski ligi dosegel 19 golov. Krčan je še posebej odličen v tej sezoni pri dunajskih zelenih, saj v »bundesligi« zaostaja le za Salzburgovim ostrostrelcem Jonathanom Sorianom – 9:16.

Robert, za seboj imate solidno prvo spoznavno sezono v tujini, odlično polsezono in strelsko statistiko. Pa vendar ste le občasni reprezentant, ki naj bi dobil večjo priložnost jutri proti odličnim Kolumbijcem. Je napočil trenutek za vaš prestop v višji reprezentančni razred?

Najpomembnejše je, da mi gre kot po maslu, da se na Dunaju odlično znajdem in počutim. Kaj mi bodo prinesli goli in dobre predstave, bo pokazal čas.

Ste tip napadalca, ki ni vseskozi usmerjen le v gol, odlikujejo vas tudi obrambne vloge in predvsem veljate za moštvenega igralca. Bi si vendarle zaslužili več pozornosti in priložnosti?

Spoštujem hierarhijo in na njenem vrhu je selektor. On odloča, kdo igra in koga bo izbral. Veselim se vsakega poziva in nastopa za reprezentanco, ker je to čast za vsakega športnika. Pri čemer ni pomembno, ali bom igral tekmovalno ali pa prijateljsko tekmo. Na vsak način verjamem, da je sleherni športnik prej ali slej nagrajen za ves trud in znoj, ki ga preliva vsak dan.

Prvi članski nastop za Interblock v 1. SNL pri vsega 17 letih, selitev v Maribor, imeniten strelski izkupiček v evropski ligi, prestop v Sturm in nazadnje v najslavnejši avstrijski klub Rapid. Ni kaj, vaš trud je očitno vseskozi nagrajen?

Ko sem bil otrok in še sanjal o tem, da bom nogometaš, sem si želel, da bi nekoč igral v Nemčiji ali Angliji. Še vedno sanjam o tem, razlika je, da so sanje vse bolj uresničljive. Ker sem po naravi zelo tekmovalen in ambiciozen, bom storil vse, kar bo v moji moči, da bi nekoč igral v pravi bundesligi ali premier league.

Gradec in Sturm ste zapustili zelo hitro in odšli na boljše, čeprav so bile kar glasne kritike, da niste povsem upravičili nakupa. Prestopili ste nenadoma, »čez noč«, ste bili presenečeni?

Lahko bi rekel, da sem odšel iz Gradca v trenutku njegove slabosti. To je bilo krizno obdobje, ko je pokrovitelj »zaprl pipico« in sem bil na voljo, Sturm pa je nenadoma dobil ponudbo z Dunaja in jo sprejel. Seveda se nisem obotavljal niti za sekundo, Rapid je vendarle avstrijski klub št. 1 in bila bi neumnost, če ne bi odšel na Dunaj.

Kdo je vaš »stric iz ozadja«, ki vam je tako zaupal?

Ni ga, Rapid je tisti, ki me je dvignil. Pod taktirko trenerja Zorana Barišića igramo všečen nogomet. V sistemu 4-2-3-1 sem edini napadalec, ampak najpomembnejše je to, da resnično igramo lep nogomet.

Rapid je avstrijski velikan z bogato tradicijo, Salzburg pa je nedotakljiv. Ali je premagljiv?

Zdaj je uspešnejši, ker je bogatejši, toda Rapid ima tradicijo, uspehe in je v Avstriji še vedno številka 1. Na Dunaju je na vsakem koraku mogoče čutiti ugled in slavo kluba, povprečno nas doma spremlja po 15.000 navijačev, klub gradi štadion (vrednost naj bi znašala 53 milijonov evrov, zmogljivost pa bo 28.000 gledalcev, op. p.). Da se tudi sam odlično počutim v tem čudovitem mestu, ni treba posebej poudarjati.

Vas uspehi Maribora presenečajo?

Nikakor. Maribor napreduje iz sezone v sezono. Spremljam njegove nastope, ki so opazni tudi v Avstriji. V klubu so rahlo presenečeni nad njegovimi uspehi, toda hkrati o njem govorijo zelo spoštljivo. Zdaj še toliko bolj, ker vedo, da sem nekoč zabijal gole za vijoličaste. K sreči za štajerske in ne dunajske. Austria je kajpak Rapidova največja tekmica v Avstriji, kar je vidno pri navijačih, ki so nastrojeni izrazito drug proti drugemu.

Kako ste videli tekmo na Wembleyju?

Naša igra je bila solidna, izid pa realen. Toda pomembnejši je jesenski izkupiček, ki nas ohranja v položaju za uvrstitev na euro. Premagali smo Švico in Litvo, v tem ritmu bo treba nadaljevati.

Za konec reprezentančne sezone je Kolumbija prvovrstni posladek. Kaj si obetate od jutrišnje preizkušnje?

Težko tekmo, nenazadnje bo tekmica tretja reprezentanca na svetu z odličnimi posamezniki. Zanimiva bo za gledalce, za igralce pa še ena odlična izkušnja več.