Katančeve »desetke« streljajo s slepimi naboji

Naši na tujem: Josip Iličić začasno na stranskem tiru. Chievo niza poraze kot za stavo, ustavil se je tudi Jasmin Kurtić.

Objavljeno
25. januar 2017 01.01
ap*Ilicic Italy Soccer Serie A
Jernej Suhadolnik
Jernej Suhadolnik
Ljubljana – Tudi nekateri najvidnejši slovenski legionarji so se v tej sezoni prepričali, kako nepredvidljiv (p)ostaja nogomet. Pri tem niso izjema niti najboljši člani reprezentance Srečka Katanca; po sijajnem prvem delu sezone, ko so nizali gole in asistence, jim nikakor ne steče po željah v letu 2017.

Primer Josipa Iličića je morda najvidnejši. »Jojo« namreč sodi med nogometaše z najbolj privlačnim slogom igre, čigar najbolj posrečene poteze najdlje zasedajo delovni spomin navijačev. Kranjčan je začel svojo sedmo sezono na »škornju« kot prima balerina Fiorentine; nizal je učinkovite predstave, do 28. novembra je zbral tri gole in štiri podaje za gol. Odtlej je njegova statistika prazna, v zadnjih tednih je posledično pristal na klopi za rezervne igralce, moštvo pa je – kar se v podobnih položajih zgodi zelo pogosto – začelo zmagovati. Če so italijanski mediji več mesecev izpostavljali le domnevno neuspešnega trenerja Paula Souso, je Portugalec »čez noč« postal trenerski mojster, ki je uspešno združil igro na rezultat in vzgojo mladih asov za najvišjo raven. 

Sousa se je odločil za spremembo v derbiju z Napolijem (22. december), ki se je končal nesrečno za Fiorentino – z enajstmetrovko in golom Napolija za 3:3 v 94. minuti tekme! Toda vijoličasti tedaj niso igrali slabo. Odtlej je »viola« nepremagljiva: v pokalu je izločila Chievo – sinoči se je v četrtfinalu vnovič merila z Napolijem –, zasluženo matirala najbogatejši italijanski klub Juventus, nazadnje je visoko premagala Chievo tudi v serie A. Vselej brez pomoči Iličića, ki je sedel na klopi.

Fiorentina igra izjemno učinkovito v modelu igre 3-3-1-3, ki je dokončno postal številka ena z aktiviranjem mladih, domačih fantov. Potem ko je ob Iličiću dolgo igral najdražji toskanski eksponat Federico Bernardeschi (25 mio €), je Sousa poslal v ogenj tudi 19-letnega Federica Chieso, še enega napadalca z nogometnim priimkom. Bernardeschi uspešno igra na položaju »desetke«, za njim trije tenorji, kot so v Gazzetti dello Sport poimenovali 40 milijonov € vredno navezo zveznih igralcev Valero-Vecino-Badelj, pred njim pa trojica telesno močnih napadalcev. Juventus je zmlel trio Olivera-Kalinić-Chiesa, nazadnje v Veroni je blestel trojček Tello-Babacar-Chiesa.

Če si Fiorentina lahko privošči, da (začasno) posede na klop svojega tretjega najdražjega igralca Iličića (15 mio), tovrstna kadrovska politika ne pride v poštev pri Chievu. Valter Birsa ima »zajamčen« položaj v udarni enajsterici kljub mizernemu izkupičku kluba v zadnjih tednih. Chievu grozi, da bi konec tedna na gostovanju pri Laziu izgubil šestič zapovrstjo, kar se mu je v zadnjih devetih letih primerilo le enkrat (jeseni 2013) ...

Birsa in Iličić torej vsak na svoj način preživljata negativno obdobje v sezoni, veliko bolje pa gre Atalanti, pri kateri se je v tej sezoni uveljavil Jasmin Kurtić, ki pogosto igra prav na položaju »desetke«. Tudi Kurtić je nanizal do decembra pet golov in podajo, odtlej pa k uspehom moštva iz Bergama prispeva na drug, manj učinkovit in opazen način.

Kaj pomeni slabša forma nosilcev reprezentančne igre za selektorja Srečka Katanca? Kdo ve. Tak položaj smo doslej že videli in ni bilo nujno slabo za reprezentanco. Fantje bodo pred Škotsko bolj motivirani in spočiti, izogniti se morajo le morebitnim poškodbam.