Tiskane izdaje
Ljubljana – Končna postaja Berlin. Takšne so sanje evropskih nogometnih velikanov v novi sezoni, ki jo bosta sklenila najuspešnejša kluba prav v nemški metropoli. Tam bo v soboto, 6. junija 2015, finalna tekma lige prvakov, najbolj uglednega mednarodnega tekmovanja stare celine, v kateri bo drugič do zdaj nastopil tudi Maribor.
Seveda v vijoličastem taboru v teh dneh še zdaleč ne razmišljajo o mikavnih pomladnih preizkušnjah in kajpak finalnem dvoboju, ki bo po treh letih spet v Nemčiji – maja 2012 ga je gostil München –, a že skupinski del, katerega uvodno kolo bo 16. in 17. septembra, prinaša pod Pohorje veselje in že kar evforično pričakovanje spektakularnih večerov.
Resda si takšni v Nemčiji, Španiji, na britanskem otoku redno sledijo iz tedna v teden, tekme lige prvakov pa prinašajo lep finančni priboljšek že tako močnim in privlačnim nacionalnim tekmovanjem, toda to tekmovanje je razširilo prepoznavnost od Gibraltarja do Sibirije in povrhu še prek evropskih mejá.
Liga prvakov je nastala pred dobrima dvema desetletjema na spoštovanja vredni dediščini pokala evropskih prvakov. Od jeseni 1992 udeleženci niso igrali več zgolj na izločanje, na zemljevidu je bilo pozneje več predstavnikov posamezne dežele in ne zgolj – kot dotlej – nacionalni prvaki. Prvi zmagovalec lige prvakov je v münchenskem finalu, maja 1993, postal Marseille po zmagi nad Milanom (1:0), italijansko zvezdniško moštvo je sicer takrat na poti k skupinskem delu ugnalo Olimpijo (4:0, 3:0). A slednja se nikdar ni približala eliti, v kateri je med našimi klubi do zdaj nastopil le Maribor in jeseni '99 v skupini proti Dinamu iz Kijeva, Laziu iz Rima in Leverkusnu osvojil skupno štiri točke za zmago v Ukrajini (1:0) in remi v Nemčiji (0:0).
Pozneje se je liga prvakov širila, vodilne nogometne sile so se predstavljale s po tremi ali celo štirimi moštvi, v izbrano družbo so se občasno prebijali palčki iz Belorusije, z Danske, s Slovaške, Cipra, zdaj tudi drugič iz Slovenije.
Po sinočnjih petih tekmah sklepnega kola končnice bo danes žreb razporedil 32 moštev v 8 skupin, nato bodo ta igrala dvokrožno, torej vsakomur pripada po 6 tekem v obdobju od 16. septembra do 10. decembra. Drugi del tekmovanja nato prinaša le še izločilne predstave, prve za najboljšo šestnajsterico ligaškega dela, 17. in 18. februarja 2015. Kot smo že zapisali, bo končna postaja Berlin. »Mogoče nas prihodnje leto v Lizboni ne bo, toda mar ni naše glavno mesto imenitno prizorišče rumeno-črne vrnitve v finale,« je kar nasmejal navzoče po porazu v lanskem finalnem dvoboju dveh nemških klubov sredi Londona, Bayerna in Borussie, trener dortmundskega moštva Jürgen Klopp.
Slednje se je v zadnjih letih krepko povzpelo tako po tekmovalni kot organizacijski plati, se s svojo prepoznavnostjo približalo dotlej bolj uveljavljenim gigantom – Bayernu, Realu, Barceloni, Juventusu, otoškim kandidatom za vrh –, nekatere (Benfico, Ajax, Milan, Inter itn.) pa celo prehitelo. Podrobnejši pogled na zemljevid lige prvakov v novi sezoni razkrije, da se prav Dortmund nahaja v najbolj zgoščenem kotlu udeležencev med Porurjem, Nizozemsko in Belgijo, Mariboru so po torkovem razpletu geografsko najbližje Bayern, Basel in Juventus.
Vstop v ligo prvakov slehernemu udeležencu zagotavlja 8,6 milijona evrov, sleherna zmaga prinese nato novi milijon, točka za remi v skupinskem delu pa 500.000 evrov. Že uvodna vsota krepko prekaša fiksni proračun slovenskih prvakov, poleg omenjenih nagrad za točke pa moštvom pripadajo še pravice iz trženja. Evropski prvak Real je tako v prejšnji sezoni zgolj v ligi prvakov zaslužil 57 milijonov evrov! Vijoličasti so presrečni, da so po 15 letih del evropske elite, če pa bi se ozirali k sanjskem žrebu, bi zagotovo podčrtali kakšen večer s premagljivim tekmecem kot tudi s katerim od velikanov: Real bi bil kot rekorder po naslovih izjemen magnet, Bayern pa prav tako, že zaradi bližine in neslutenih možnostih trženja z nemškim prostorom.
