»Leta 1958 smo igrali kot danes Barcelona«

Ljubljana – Slovenska reprezentanca je spoznala legendarni štadion Wembley II. septembra 2009 in bo v nedeljo četrtič igrala s slovito Anglijo. Slovenski nogomet pa je okusil stik z Londonom že veliko prej – februarja 1958 je na Stamford Bridgeu gostovala mladinska zasedba Jugoslavije, katere član je bil vratar Janez Istenič.

Jugoslavijo je predstavljal močan rod, v katerem so bili igralci Partizana, po dva igralca Hajduka in Budućnosti ter Istenič, ki je branil vrata Ljubljane.

»Jedro ekipe so sestavljale 'Matekalove bebe', kot so tedaj imenovali partizanovce po njihovem trenerju in igralcu. Ta rod je leta 1966 igral v finalu pokala državnih prvakov z Realom. Ob Šoškiću, ki je bil starejši, sta bila najbolj znana iz mojega rodu Jusufi in Vasović, pa Kovačević, Mitić, Jovanović, ...,« se spominja Istenič. Reprezentančna tekma Anglije in Jugoslavije na Chelseajevem štadionu je bila zanj posebno doživetje: »Ko smo pritekli na zelenico, smo spoznali, da so Angleži, med njimi tudi Bobby Moore, za glavo višji od nas. Igrali smo le po tleh, žoga je krožila kot danes med igralci Barcelone, dejansko je šlo za tiki-taka igro.«

Tisti februarski teden je zaznamoval še en dogodek, nesreča odprave Manchester Uniteda, katere letalo je strmoglavilo pri Münchnu med vrnitvijo iz Beograda. »Tragedija je močno odmevala. Tedaj ni bilo prenosnih telefonov; predstavljajte si mojo mati, do katere so prišle le besede 'letalska nesreča', 'nogomet' in 'Anglija' ...,« je razkril Istenič, ki je med »akcijo Anglija« spoznal čar govejega biftka (»Zanimivo, tedaj sem doma pojasnjeval, kako slabo in surovo meso imajo v Angliji.«), v Zürichu, kjer se je ustavilo letalo DC-3 na propelerje, pa prvič spil kozarec coca-cole.

Zanimivo je bilo že med pripravami za gostovanje v Londonu. Istenič je odšel na priprave v Beograd 15. januarja. »Bilo je izjemno mrzlo s 'podporo' močne košave. Ko sem ob 7. uri zjutraj z vlakom prispel v Beograd, v katerem dotlej še nisem bil, sem se moral kot 17-letnik znajti sam. Poznal sem le naslov Terazije 33,« se spominja. Na prvem skupnem treningu je takoj navdušil selektorja. »Bil je nepoklicni trener, znani novinar Vujadinović. Postavil me je v vrata, Begu pa naročil, naj mi deset minut le strelja. To sem uspešno prestal, nato pa med tekmo atraktivno polovil več predložkov, zato je selektor poslal domov vratarja Crvene zvezde Đurića, meni pa namenil tekmo v Londonu,« je opisal »avdicijo« Istenič.

Na Stamford Bridgeu, kjer so igrali nočno tekmo (»Svetloba na igrišču je bila dvakrat slabša kot dandanes.«), so gostje iztržili remi (2:2), Istenič je ostal v reprezentanci še eno leto (v naslednji generaciji se je pridružil selekciji tudi Bora Milutinović), pozneje je začel spoznavati tudi drugo ljubezen, vinogradništvo. Pri Olimpiji, za katero je tudi branil, so ga leta 1968 postavili pred izbiro: nogomet ali posel. Namesto 105 × 68 m velike zelenice se je odločil za igro na večji površini – v vinogradu –, za katero se je navdušil med študijem na biotehniški fakulteti in dokončno med izpopolnjevanjem v Franciji. Za drugo pot so se odločili denimo Pirc, Arnejčič, Vabič, Žabjek, brata Frič, Mozetič in drugi znani akterji, ki jih Istenič našteje iz rokava.

»Leta 1968, ko sem pridelal prvo penino, se je pri nas ukvarjala s peninami le Gornja Radgona,« se spominja eden od pionirjev, danes 74-letni Ljubljančan, ki večino časa preživi na družinskem posestvu na Bizeljskem. Prihajajoči spektakel v Stožicah ga je spodbudil k zanimivi zamisli. Minuli petek je na Bizeljskem potopil v vodnjak 50 steklenic odličnega letnika 2013, suhe penine, ki jo bodo tam hranili 3 leta in bo zorela v optimalnih razmerah na konstantni temperaturi 11 stopinj Celzija v globini 15 metrov.

»Leta 2018 bomo obeležili 50-letnico začetka proizvodnje penin na Bizeljskem in 60 let, odkar sem igral tekmo z Anglijo,« je pojasnil Istenič. Penino bo poimenoval »The Special One«, k botrstvu penine pa želi pritegniti celo slovitega Joseja Mourinha, ki bi gotovo lepo povezal zgodbo o nogometu, Stamford Bridgeu, Angliji in vrhunski penini.