Tiskane izdaje
Brazilci so nam med obiskom jubilejnega 20. mundiala nenehno pripovedovali, da pri njih domujejo najboljši nogometaši na svetu. Tako so trdili v Riu de Janeiru, podobno v Belo Horizonteju, nič drugače ni v drugih mestih. Tudi na skrajnem jugu države, v Porto Alegreju, kjer so se prvotnim priseljencem iz portugalskih Azorov pozneje pridružili imigranti iz Nemčije, Italije in Poljske, gre za demografsko »mešanico«, v kateri se nenehno rojevajo nadarjeni športniki. Bržčas bi lahko podobno trdili tudi za Luiza Adriana, sijajnega nogometaša Šahtarja, ki je minuli teden opozoril nase s petimi goli v Minsku. Adriano je postal edini ob Lionelu Messiju, ki je zabil pet golov na eni tekmi lige prvakov: »Pomislite, čez desetletja bom lahko rekel, da sem zabil pet golov v enem večeru lige prvakov!«
Adriano seveda ni postal slaven čez noč, prav tako je zabil veliko golov že dolgo pred zgodovinskim večerom v Minsku. Prelomnica v njegovi karieri je bilo svetovno klubsko prvenstvo leta 2006 na Japonskem, ko je z matičnim klubom Internacional pokoril vso konkurenco, tudi Riijkardova Barcelona z Iniesto, Decom, Ronaldinhem in drugimi asi je morala v finalu priznati premoč moštvu iz Porto Alegreja. Vodstvo Internacionala ni oklevalo, Luiza Adriana je prodalo v Šahtar, njegovega soigralca in velikega prijatelja Pata pa v Berlusconijev Milan. »Tudi v sanjah ne bi verjel, da bi bila lahko ta poteza tako pravilna,« je pred časom pojasnil Adriano, ki se sprva ni najbolje znašel na jugovzhodu Ukrajine. »Soočil sem se s povsem novim slogom igre, z novo nogometno filozofijo in – kar je bilo najhuje – z zelo 'neprijetnim' podnebjem,« je opisal privajanje na življenje v Donecku.
Luiz Adriano, ta čas eden od 13 Brazilcev pri Šahtarju, je odtlej napredoval na igrišču in ob njem. Kmalu je postal kralj kazenskega prostora, klasični »centerfor« in kdo ve, kako bi se končala brazilska epizoda na domačem mundialu, če bi Luiz Felipe Scolari prisluhnil tistim, ki so dajali Luizu Adrianu prednost pred Fredom ... »Ah, o tem ne želim govoriti. 'Felipão' je gotovo želel najbolje za reprezentanco,« je prepričan Brazilec, ki ima posebno čast: postal je nadomestni
Od leta 2007 je pomagal Šahtarju do 16 (!) lovorik – tudi v finalu pokala UEFA leta 2009 je zabil gol Werderju –, klub je dokončno opravil s prejšnjim ukrajinskim vladarjem, kijevskim Dinamom, Adriano pa je v tem času nanizal kar 118 golov. Ni čudno, da je pod to statistiko »popustil« novi brazilski selektor Dunga – Brazilija bo 12. novembra gostovala v Istanbulu, 18. pa na Dunaju –, prav tako po rodu iz Porto Alegreja, tudi njegova »alma mater« pa je Internacional. Še dobro, bi pripomnili Brazilci. Luizu Adrianu so namreč lep čas dvorili vodilni možje Ukrajinske nogometne zveze. »Razumem ukrajinsko in rusko, četudi ju še ne govorim, rad imam tukajšnjo hrano, predvsem različne juhe in boršč, v Donecku pa sem stkal ogromno vezi in prijateljstev. Toda vselej sem sanjal o igranju za rumeno-modro kombinacijo seleçaa,« je razkril Luiz Adriano, ki mu pogodba s Šahtarjem poteče junija prihodnje leto. V klubu iz Donecka – Šahtar med trenutno vojno resda domuje v Lvovu, v spopadih so, denimo, poškodovali tudi najsodobnejšo Donbass Areno – želijo tudi zavoljo tega čim prej razčistiti Adrianov status: bodisi podaljšati pogodbo z zvezdnikom, ki že šest let navdušuje navijače, bodisi ga v nasprotnem primeru januarja 2015 prodati na tuje.
J. S.
