Mancini: City še ni v Realovi ligi

Nogometna liga prvakov: Danes osem tekem v skupinah od A do D. Oči uprte v Real in Ronalda.

Objavljeno
17. september 2012 19.00
P. Z., šport
P. Z., šport
Ljubljana – Vroč bo uvod v novo sezono lige prvakov. V t. i. skupini smrti (D) se bosta udarila prvaka dveh najmočnejših lig – Real Madrid in Manchester City. Gre za podobno bogata kluba s kopico zvezdnikov, z zgodovinskega vidika pa vseeno za velikana in palčka, česar se zaveda tudi trener gostov Roberto Mancini.

Italijan je takoj poudaril, da Manchester City kljub zadnjim uspehom in dragim nakupom v zadnjih sezonah še vedno ni na ravni najuspešnejšega kluba na svetu – devetkratnega evropskega prvaka madridskega Reala. City nima slavne zgodovine niti se ne more postaviti v soj žarometov pred štartom na štadionu Santiago Bernabeu.

Da gre po ugledu za dva neenakopravna tekmeca, govori že podatek, da bo tudi njun prvi dvoboj na evropski sceni, v kateri je City pravi zelenec. V prejšnji sezoni je sicer sodeloval v ligi prvakov, pa izpadel že v skupinskem delu. Potem ko je osvojil domači naslov (in to na spektakularen način z dvema goloma v sodnikovem podaljšku), pa se bo morda vendarle bolj samozavestno podal v mednarodne vode. Generalka sicer ni bila najuspešnejša, pri Stoke Cityju je iztržil 1:1, točko je rešil novinec Javi Garcia, otrok Reala.

Kljub bogastvu in napredku, ki so ga omogočili milijoni lastnika, šejka Mansourja bina Zayeda al Nahyana, je pred klubom bržčas najtežji izpit doslej, toliko bolj, ker bo na drugi strani stal ranjeni lev. Le kdo bi si mislil, da bo ekipa Joseja Mourinha že v povojih sezone kar za osem točk zaostala za Barcelono. Če bo šlo tako naprej, bo kraljevski klub že zelo zgodaj začel zavoženo domačo sezono reševati v ligi prvakov.

Mancini je preveč pretkan trenerski maček, da bi si metal pesek v oči in se zanašal na 10. mesto Reala v španskem prvenstvu. Na vprašanje, ali je City kos Realu, je odvrnil nikalno: »V tem trenutku ne.« In nadaljeval: »Mislim, da imamo dobre igralce in da dobro delamo. Želimo se izboljšati, saj se ta čas še ne moremo primerjati z Realom.«

Mourinho na drugi strani še nikdar ni tako slabo začel sezone. Po porazu v Sevilli (0:1) ima štiri točke po prav toliko tekmah (City jih ima dvakrat toliko po štirih tekmah v Angliji). Navijači so jezni in Real bo storil vse, da utiša kritike z odmevno zmago proti angleškim bogatašem.

»Prepričan sem, da bo fantastična tekma, še posebej za nas, ki nismo vajeni spektaklov na takšni ravni,« se s klubskega vidika zgodovinskega dvoboja veseli Mancini, ki se nadeja uspešnega štarta, saj bo v skupini, kjer sta še nekdanja evropska prvaka in obenem branilca domačih naslovov Borussia in Ajax, vsaka točka vredna suhega zlata. V prejšnji sezoni jih tudi 10 ni bilo dovolj, da bi se City uvrstil v osmino finala: »Ko si v ligi prvakov, je vsako moštvo vrhunsko. Vsaka tekma je težka. Ampak, ko ti nasproti stojita takšna velikana, kot sta Real Madrid in Barcelona, se hočeš nočeš moraš boriti tudi proti njuni 100-letni zgodovini.«

Le redko so klubi, ki so obogateli praktično čez noč, domače uspehe nadgradili v Evropi. Chelsea je z Romanom Abramovičem popil veliko pelina, preden je prišel do tako želenega naslova. Tudi PSG in Zenit si ne moreta obetati, da ju bo naftni pogon takoj izstrelil na vrh. »Real Madrid je pisal zgodovino nogometa. Vsak igralec v karieri doživi nekaj izjemnih trenutkov in ta dvoboj bo eden takšnih,« širši pomen tekme poudarja Mancini, ki ima v ekipi nekaj izjemnih posameznikov, kot so Carlos Tevez, Mario Balotelli, David Silva, Edin Džeko, Sergio Agüero in drugi, toda le redki od teh bi lahko igrali pri Realu.

»Real ni samo Cristiano Ronaldo. Ronaldo je ob Messiju najboljši igralec na svetu, toda v ekipi je 15, 16, 17 ali 18 vrhunskih nogometašev,« moč španskega kluba navdušuje nekdanjega golgeterja, ki mu vsekakor ustreza, da se je Ronaldo znašel v krizi. Upa, da ne bo izbruhnil prav nocoj. Kot igralec Manchester Uniteda je Ronaldo proti mestnemu tekmecu igral enajstkrat in le trikrat izgubil: »Lahko zmagamo, lahko izgubimo, lahko osvojimo točko. Vsekakor se ne odpravljamo z mislijo na remi ali poraz. Vselej hočemo zmagati, zavedamo pa se svojih omejitev. Če bomo znova osvojili deset točk, bomo prav gotovo šli naprej. Zbiranje se začenja danes.«