Maradona je imel Valdana, Messi pa nima nikogar

Buenos Aires – Lionel Messi je poskušal vse. Skoraj vsak argentinski napad je šel prek njegovih nog, pripravljal je priložnosti za soigralce, a so zadeli vse, razen gola. To velja tudi za Messija, njegov najnevarnejši strel je zadel vratnico. Kljub skromnemu remiju brez golov proti Peruju ostaja Argentina pisateljica lastne usode.

Le 16 golov na 17 kvalifikacijskih tekmah za svetovno prvenstvo je uspelo skupaj zbrati argentinski reprezentanci. Kako malo je to, priča podatek, da je manj golov dosegla le Bolivija (14), vodilna Brazilija pa jih ima 38. Ali še bolj zgovorno – Lionel Messi je za Barcelono v zadnjih dveh mesecih sam dosegel 14 golov na 11 tekmah, kar jasno priča, kako zelo drugače se znajde v reprezentanci in klubu.

Zaradi takšne razlike v uspešnosti je Messi v domovini že večkrat poslušal očitke, da svoje najboljše partije vedno pusti v Evropi, a je zato argentinski čarovnik znova dokazal svojo ogromno željo. Proti Peruju je počel skoraj vse, saj je organiziral zvezno vrsto, z dobrimi podajami je zaposloval soigralce, tu in tam prodiral celo po krilu in tudi sprožil nekaj strelov na perujska vrata, a kot da mu nekdo tam zgoraj noče prisluhniti, ko nosi argentinski dres. Ali so priložnosti zapravljali njegovi soigralci ali pa je njegova žoga končala v vratnici. Pomagal ni niti gromozanski navijaški napis: »Messi, največji na svetu, dobrodošel na Bomboneri.« Za Messija je bila to prva uradna tekma na znamenitem štadionu Boce Juniors, pred tem je na Bomboneri igral le na prijateljski tekmi, ko je štel 18 let.

»Od Messija ne moremo pričakovati več. Dal nam je intenzivnost, pritiskal je na perujske nogometaše, vedno se je odkrival za žogo, pripravljal je priložnosti, reševal nas je iz težkih situacij … Videli smo zelo dejavnega Messija,« je svojega najboljšega nogometaša pohvalil argentinski selektor Jorge Sampaoli. Ob teh besedah in končnemu rezultatu 0:0 je tako povsem jasno, da bi morali več pokazati Messijevi reprezentančni soigralci. Čeprav so mnogi med njimi prav tako zvezdniki največjih evropskih klubov, nihče med njimi ne najde prave kemije z Messijem, da bi pospravil kakšno žogo v mrežo. Denimo tako, kot je imel Diego Maradona pred tridesetimi leti pomoč Jorgeja Valdana.

A da argentinski problem ni na igrišču, ampak ob njem in v pisarnah argentinske nogometne zveze, je prepričan perujski selektor Ricardo Gareca. Njegove besede imajo težo zato, ker je Argentinec in je nekdanji uspešen trener argentinskih klubov. »Problem Argentine so številne selektorske menjave. V takšnih razmerah je povsem normalno, da selektorji in nogometaši ne morejo doseči velikega uspeha, kar velja za vse reprezentance, ne samo za Argentino,« je v Buenos Airesu razlagal Gareca.

Še najboljša stvar za Argentino je, da bo v zadnjem kolu kvalifikacij še vedno sama odločala o svoji usodi. Čeprav je trenutno na 6. mestu, so pred njo Peru, Čile in Kolumbija stisnjeni v samo eno točko razlike. Peru in Kolumbija bosta igrala v sredo na medsebojni tekmi, Čile odhaja v goste k Braziliji, zato morda za Argentino ne bo usoden niti poraz pri Ekvadorju, da osvoji odrešilno peto mesto za dodatne kvalifikacije.