Milan Mandarić je izbral: po Zagrebčanu prihaja Zagrebčan
Igorja Bišćana bo pri slovenskem nogometnemu prvaku Olimpiji bržčas naslednil Igor Jovičević
Odpri galerijo
Pri Celju je bil pomočnik Igorja Jovičevića (desno) nekdanji slovenski reprezentant Aleksandar Radosavljević (levo), ki je bil v tej sezoni trener mladinskega moštva Olimpije. Foto: Leon Vidic/Delo
Igor Jovičević je novi trener NK Olimpija. Ustoličenje nekdanjega upa hrvaškega nogometa in tudi madridskega Reala še ni dobilo uradne potrditve iz kluba, toda tudi ne zanikanja. Predsednik Milan Mandarić pa si z izborom 44-letnega Zagrebčana ni prislužil miru pred svojimi najbolj gorečimi nasprotniki iz vrsta dela navijačev. Jovičević je v sezoni 2016/17 že deloval v 1. SNL, ko je bil trener Celja.
Že 15. trenerja Olimpije od njene uvrstitve v 1. SNL leta 2009 prav gotovo ne bodo pričakale fanfare, toda izhodišče navkljub vsemu ne bo tako slabo. Čeprav ne bo imel podpore navijačev in bo vodil moštvo, ki je osvojilo dve lovoriki. Razen ugleda v Sloveniji ne more izgubiti ničesar, lahko pa Jovičević, ki je nazadnje deloval pri zagrebškem Dinamu v B moštvu, veliko pridobi. Mandarićevi nasprotniki in Bišćanovi podporniki bodo v protestih ostri le do prve odmevnejše zmage. Če se bo Jovičeviću posrečil podvig z napredovanjem v 2. kolo kvalifikacij za ligo prvakov, bo že presegel svojega soimenjaka, če ne, bo imel na voljo še popravni izpit v kvalifikacijah za evropsko ligo. Da se mu je ponudila tako lepa evropska popotnica pred prvenstvenim štartom 21. ali 22. julija, pa se lahko zahvali tudi svojemu rezultatsko uspešnemu zagrebškemu kolegu.
Precejšnje presenečenje je, da se na trenerski stolček ni usedel Slaviša Stojanović. Razlogi za to so različni, odvisno od tega, iz katerega tabora prihajajo razlage. Stojanovićev trdi, da je Mandarić po prvih pogovorih preprosto pozabil nanj oziroma se je umaknil, ker naj bi se – tako nasprotni tabor – Stojanović ustrašil izziva in slabega vzdušja okoli Olimpije. Drži pa, da je Stojanović zahteval zagotovilo za zaupanje na daljši rok in tudi predsednikovo potrditev, da kluba ne bo prodal čez noč. Kot je v navadi, so se po Stojanovićevem umiku s seznama kandidatov za trenerja začela pojavljati nova in nova imena. Od Dušana Kosića, ki je pri Olimpiji že deloval, do še enega hrvaškega trenerja in nekoč pomembnega člana najuspešnejše hrvaške reprezentance Zvonimirja Solda. Njegov sin Matija je v minuli sezoni igral za Ankaran Hrvatine. Kako se je v ospredje prerinil Igor Jovičević, je še uganka. Neuradno naj bi bil Mandarićev ključni zaupnik Sead Karaselimović tisti, ki je dvignil palec za sina enega od Dinamovih legend Čeda Jovičevića.
Mandarić je v pogovoru za 24ur pojasnil nekaj prestopnih kombinatorik in scenarijev za trenerje. »Moja želja je bila, da bi trenerja poiskal v Sloveniji, a se na žalost ne morem pohvaliti s tem, da bi se to zgodilo. Razrešiti moram ta zapleteni položaj čim prej, saj grem jutri v London in z novim trenerjem uskladiti igralski kader. Eni gredo, drugi bodo prišli, trener mora prižgati zeleno luč. Sem pod precej velikim pritiskom in upam, da bom uredil zadeve, preden bom odšel,« je, še preden se je v trenerski vlogi pojavil Jovičević, povedal Mandarić, ki se še ni odrekel prodaji svojega deleža v klubu.
Prve trenerske izkušnje si je Jovičević nabiral v Ukrajini, kjer je tudi sklenil igralsko kariero, ki je v najstniških letih obetala zelo veliko. Veljal je za enega od najbolj nadarjenih hrvaških nogometašev in si tudi prislužil klic madridskega Reala. Zaradi številnih poškodb se igralska kariera ni izšla tako bleščeče, kot se je začela. V Slovenijo je prišel v jesenskem delu sezone 2016/17 (oktobra) in v Celju zamenjal Roberta Pevnika. Na trenerski stolček se je usedel ob podpori famoznega vlagatelja iz Ukrajine, ki je veliko obljubljal, izpolnil pa malo. Celje se je Ukrajincev otreslo še pred koncem sezone, z Jovičevićem pa se je po koncu zapletlo v spor. Po trenerjevih obtožbah o mobingu sta se klub in trener naposled sporazumno razšla. Jovičević je Celje popeljal do 5. mesta, kar je bilo po ocenah tamkajšnjih navijačev manj od pričakovanj. Toda tudi v minuli sezoni se je Celje zavihtelo samo do 5. mesta, s slabšim izkupičkom točk, kot jih je osvojilo pod Jovičevićevo taktirko – 50:55.
Že 15. trenerja Olimpije od njene uvrstitve v 1. SNL leta 2009 prav gotovo ne bodo pričakale fanfare, toda izhodišče navkljub vsemu ne bo tako slabo. Čeprav ne bo imel podpore navijačev in bo vodil moštvo, ki je osvojilo dve lovoriki. Razen ugleda v Sloveniji ne more izgubiti ničesar, lahko pa Jovičević, ki je nazadnje deloval pri zagrebškem Dinamu v B moštvu, veliko pridobi. Mandarićevi nasprotniki in Bišćanovi podporniki bodo v protestih ostri le do prve odmevnejše zmage. Če se bo Jovičeviću posrečil podvig z napredovanjem v 2. kolo kvalifikacij za ligo prvakov, bo že presegel svojega soimenjaka, če ne, bo imel na voljo še popravni izpit v kvalifikacijah za evropsko ligo. Da se mu je ponudila tako lepa evropska popotnica pred prvenstvenim štartom 21. ali 22. julija, pa se lahko zahvali tudi svojemu rezultatsko uspešnemu zagrebškemu kolegu.
Stojanović, Kosić, Soldo ...
Precejšnje presenečenje je, da se na trenerski stolček ni usedel Slaviša Stojanović. Razlogi za to so različni, odvisno od tega, iz katerega tabora prihajajo razlage. Stojanovićev trdi, da je Mandarić po prvih pogovorih preprosto pozabil nanj oziroma se je umaknil, ker naj bi se – tako nasprotni tabor – Stojanović ustrašil izziva in slabega vzdušja okoli Olimpije. Drži pa, da je Stojanović zahteval zagotovilo za zaupanje na daljši rok in tudi predsednikovo potrditev, da kluba ne bo prodal čez noč. Kot je v navadi, so se po Stojanovićevem umiku s seznama kandidatov za trenerja začela pojavljati nova in nova imena. Od Dušana Kosića, ki je pri Olimpiji že deloval, do še enega hrvaškega trenerja in nekoč pomembnega člana najuspešnejše hrvaške reprezentance Zvonimirja Solda. Njegov sin Matija je v minuli sezoni igral za Ankaran Hrvatine. Kako se je v ospredje prerinil Igor Jovičević, je še uganka. Neuradno naj bi bil Mandarićev ključni zaupnik Sead Karaselimović tisti, ki je dvignil palec za sina enega od Dinamovih legend Čeda Jovičevića.
Predsednik že danes v Londonu
Mandarić je v pogovoru za 24ur pojasnil nekaj prestopnih kombinatorik in scenarijev za trenerje. »Moja želja je bila, da bi trenerja poiskal v Sloveniji, a se na žalost ne morem pohvaliti s tem, da bi se to zgodilo. Razrešiti moram ta zapleteni položaj čim prej, saj grem jutri v London in z novim trenerjem uskladiti igralski kader. Eni gredo, drugi bodo prišli, trener mora prižgati zeleno luč. Sem pod precej velikim pritiskom in upam, da bom uredil zadeve, preden bom odšel,« je, še preden se je v trenerski vlogi pojavil Jovičević, povedal Mandarić, ki se še ni odrekel prodaji svojega deleža v klubu.
Celje je obtožil mobinga
Prve trenerske izkušnje si je Jovičević nabiral v Ukrajini, kjer je tudi sklenil igralsko kariero, ki je v najstniških letih obetala zelo veliko. Veljal je za enega od najbolj nadarjenih hrvaških nogometašev in si tudi prislužil klic madridskega Reala. Zaradi številnih poškodb se igralska kariera ni izšla tako bleščeče, kot se je začela. V Slovenijo je prišel v jesenskem delu sezone 2016/17 (oktobra) in v Celju zamenjal Roberta Pevnika. Na trenerski stolček se je usedel ob podpori famoznega vlagatelja iz Ukrajine, ki je veliko obljubljal, izpolnil pa malo. Celje se je Ukrajincev otreslo še pred koncem sezone, z Jovičevićem pa se je po koncu zapletlo v spor. Po trenerjevih obtožbah o mobingu sta se klub in trener naposled sporazumno razšla. Jovičević je Celje popeljal do 5. mesta, kar je bilo po ocenah tamkajšnjih navijačev manj od pričakovanj. Toda tudi v minuli sezoni se je Celje zavihtelo samo do 5. mesta, s slabšim izkupičkom točk, kot jih je osvojilo pod Jovičevićevo taktirko – 50:55.
