Milanič: Slovenski nogometaši predragi za Sturm

Ljubljana – Darko Milanič je minulo poletje nenadoma zamenjal udoben trenerski stolček Maribora z negotovim pri Sturmu. V Gradcu, kjer je preživel najboljša leta svoje igralske kariere, je videl izjemno privlačen športni izziv in je hitro krepko zavihal rokave. Za Delo je ocenil svojo prvo »polletko«.

Ni bilo enostavno, bi iz nevtralnega zornega kota lahko ocenili vaših prvih šest mesecev na Sturmovi klopi. Ste zadovoljni z opravljenim delom in tekmovalnim iztržkom?

Začel bom pri koncu minule sezone. V primerjavi s pomladjo, v kateri je imel Sturm najslabši izkupiček, smo opravili ogromno. To je povsem druga ekipa, ki se šele oblikuje in se privaja na nove zahteve in moj način dela. Vzpostavljamo razmere, v katerih bo moštvo delovalo kot dobro naoljen stroj. Želim, da bi bilo vzdušje sproščeno, da bi prevladovalo zaupanje in spoštovanje, da se bi delovne navade v moštvu oprijele vseh, da bi igralci razumeli, da je sedanje »trpljenje« pravi način, da bi lahko pozneje želi sadove ...

Govorite, kot da bi prišli na stari dobri Balkan, kjer so pred vašim prihodom vladali nered, improvizacija, iznajdljivost ...

Če verjamete ali ne, Avstrija ni Nemčija, če govorimo o značajskih vrednotah. Začetek je bil težak in so ga pospremili začudeni pogledi igralcev, ki niso bili vajeni trenirati več in še bolj zagnano. Niso razumeli, da tak način prinaša zmage. In to je moj način dela, lahko bi dejal, da je trdo delo tudi moj zaščitni znak. Po tem, da dam vse od sebe in da sem garač, sem tudi znan. Grdo je bilo videti, kako je dihala slačilnica in to je bil tudi razlog, da jo je bilo treba poenotiti in prenoviti. Jeseni smo v tej smeri opravili veliko dela, nekaj ga bo še treba. Delno ga bom moral opraviti sam, delno pa drugi.

Med Mariborom in Gradcem je dobrih 20 minut vožnje z avtomobilom, ampak po vaših besedah bi lahko sklepali, da ste prišli v povsem drug svet.

Veste kaj, tu v Gradcu jim je malo mar za Maribor in slovenski nogomet. Ne poznajo ga in jih niti malo ne zanima, na primer, slovenska liga. Kot da je Slovenija na koncu sveta. Kaj si mislim o tem? To jih še kako tepe. Zamudili so veliko priložnost, da bi nadzorovali slovenski trg, na katerem je kakovostnih igralcev, kolikor hočeš. Položaj je zdaj nenavaden: slovenski igralci so predragi, mariborski še posebej. Odlično pa so poučeni o hrvaških igralcih in hrvaški ligi.

Kako ste potem ujeli Roberta Berića, ki je s svojim prihodom dvignil precej prahu zaradi milijonske odškodnine in zavoljo različnih ocen o tem, kako je igral?

Robert je bil moja želja in predsednik kluba je posredoval pri mogotcu Franku Stronachu, s katerim poslovno sodelujeta, da je z denarjem pokril njegov prihod. Moje ocena pa je taka, da bi si srčno želel v moštvu še več berićev in sem vesel, da ga imam. Kdor je gledal le njegovo strelsko statistiko, je bil bržčas kritičen, toda Robert je opravil neznansko veliko drugega koristnega dela za celo moštvo. Zbral je veliko asistenc, prekrškov za enajstmetrovko, je prvi branilec ... Njegova igra je raznovrstna, a je tudi res, da ni izrazit strelec. Tudi zato sem iz Nemčije privabil mladega avstrijskega reprezentanta Marca Djuricina, s katerim bosta tvorila odličen napadalni dvojec. Žal je bil Djuricin predolgo poškodovan, da bi lahko pokazala potencial. Spomladi bo bistveno drugače.

Pogrešate Zlatka Zahovića?

Imamo človeka, ki ima podobno vlogo in vodi športni del, toda ne tako kot Zlatko. Njegov delokrog zajema tudi druga področja, seveda pa bi bil srečen, če bi se lahko posvetil izključno delu z ekipo. Najbolj me veseli, da smo vzpostavili skavting službo, ki spremlja dogajanje. Vidi, kakšen tip igralca nam manjka in v dogovoru z menoj vleče nadaljnje poteze.

Salzburg ima v evropski ligi najboljši izkupiček, dunajska Austria je bila v ligi prvakov za las ob tretje mesto v skupinskem delu tekmovanja, Rapidu je malo zmanjkalo, da bi napredoval med 32 najboljših v EL. Je avstrijski klubski nogomet v vzponu?

Evropski izkupiček je izjemen in je pokazatelj kakovosti avstrijskega prvenstva. Igra se dinamično, po moje oceni pa vendarle preveč odprto in napadalno. Ekipe z vrha zabijejo občutno preveč golov, ekipe z dna jih prejmejo veliko preveč. Sturm je nekje v sredini. Dosegli smo 30 golov, prejeli 32, a to je le statistični vidik. Golov smo zabili premalo glede na priložnosti, prejeli pa veliko poceni golov. Na začetku sezone smo plačali davek na nepripravljenost, v nadaljevanju pa so se razkrile pomanjkljivosti. Sturm potrebuje več ustvarjalnosti in talenta, da bi se lahko meril z dunajskima velikanoma ali s Salzburgom, ki je tako ali tako razred zase. A je v položaju, ko se lahko dvigne in prepričan sem, da se bo. Z več sproščenosti in tudi kančkom sreče se nam račun lahko izide.

Kakšno vlogo ima Sturm v mestu Gradec in med tamkajšnjimi veljaki?

V Sloveniji pravijo, da je Maribor nogometno mesto, ampak z Gradcem se ne more primerjati. Sturm ima v mestu vlogo, o kakršni slovenski klubi lahko samo sanjajo. Tako rekoč vsa poslovna elita in tudi druge so vpete v nogomet. Tega pri nas ni. Razen telefonskega pogovora s Stronachom resda nisem imel stikov s pomembneži, toda vsak, ki v Gradcu kaj pomeni, je povezan s klubom.