Mourinho o velikem obžalovanju in težavah z egocentriki
Portugalski nogometni trener Jose Mourinho se je v novi knjigi dotaknil nekaterih odmevnih dogodkov svoje kariere.
Odpri galerijo
Jose Mourinho in Cristiano Ronaldo sta pri Realu združila moči za en španski državni, pokalni in superpokalni naslov. FOTO: Felix Ausin Ordonez/Reuters
Poleg velikih zmag je moral Jose Mourinho kot vsak trener prebolevati tudi boleče poraze. Eden tistih, ki se je tudi zaradi potez Mourinha ob robu igrišča za večno vtisnil v spomin privržencev nogometa, je poraz na superpokalnem el clasicu z Barcelono, ko je na štadionu Camp Nou porinil prst v oko pokojnemu trenerju Titu Vilanovi, takratnemu pomočniku Josepa Guardiole.
»Jaz sem bil tisti, ki je storil napako, tega ne bi smel storiti. Jasno je, da ne, saj ta negativna podoba ostaja za vedno,« je v knjigi Joaa Gabriela z naslovom Ostanite nori in lačni dejal Mourinho. »Tito ni imel zveze s tem. Žal mi je zanj,« je nadaljeval Mourinho.
Že več let prej je po zmagi s Portom v finalu lige prvakov na Otoku zablestel že na svoji prvi novinarski konferenci kot trener Chelseaja, ko si je nadel vzdevek »The Special One«. Mourinho, ki je poleg Chelseaja v karieri vodil tudi Benfico, Uniao Leirio, Real Madrid, Manchester United, Inter in Tottenham, zdaj meni, da je z leti postal žrtev svoje lakote po uspehih.
Postregel je tudi z zanimivo anekdoto o rojaku Cristianu Ronaldu, s katerim je uspešno sodeloval pri madridskem Realu, a imel na trenutke tudi nekaj težav.
»Imam težave z egocentričnimi nogometaši, ki svoje osebne cilje postavljajo pred cilje ekipe. To ti oteži delo," je dejal Mourinho in se ozrl leta 2013, svojega zadnjega na klopi Reala. »Bila je zadnja minuta tekme z Valencio. Za nami sta bila dva zaporedna remija, a to tekmo smo dobivali z 2:0. Ronaldo je med poskusom preigravanja Joaa Pereire izgubil žogo in Valencia bi kmalu zadela. Dejal sem mu, da je po dveh remijih drugače, če zmagaš z 2:0 ali z 2:1. Moje besede mu niso bile všeč, a ni bilo nič posebnega,« se je spominjal Mourinho.
»Jaz sem bil tisti, ki je storil napako, tega ne bi smel storiti. Jasno je, da ne, saj ta negativna podoba ostaja za vedno,« je v knjigi Joaa Gabriela z naslovom Ostanite nori in lačni dejal Mourinho. »Tito ni imel zveze s tem. Žal mi je zanj,« je nadaljeval Mourinho.
Že več let prej je po zmagi s Portom v finalu lige prvakov na Otoku zablestel že na svoji prvi novinarski konferenci kot trener Chelseaja, ko si je nadel vzdevek »The Special One«. Mourinho, ki je poleg Chelseaja v karieri vodil tudi Benfico, Uniao Leirio, Real Madrid, Manchester United, Inter in Tottenham, zdaj meni, da je z leti postal žrtev svoje lakote po uspehih.
Ronaldu ni bila všeč opazka
»Zaradi moje osebnosti sem vse skupaj tudi malce potenciral, da je bilo vedno vse v znamenju zmagovanja, zmagovanja in zmagovanja. Ko sem prišel v situacije, ko je bilo to težko storiti, kar je bilo za druge trenerje sprejemljivo, sem sam vedno menil, da to ni dovolj, da je to polom,« pravi Mourinho, ki ga je ob prihodu v Rim, kjer bo v prihodnji sezoni vodil AS Romo, sprejelo okoli 1000 navijačev. Portugalec se je med komentiranjem dogodkov z eura 2020 tudi že lotil dela v večnem mestu.
Postregel je tudi z zanimivo anekdoto o rojaku Cristianu Ronaldu, s katerim je uspešno sodeloval pri madridskem Realu, a imel na trenutke tudi nekaj težav.
»Imam težave z egocentričnimi nogometaši, ki svoje osebne cilje postavljajo pred cilje ekipe. To ti oteži delo," je dejal Mourinho in se ozrl leta 2013, svojega zadnjega na klopi Reala. »Bila je zadnja minuta tekme z Valencio. Za nami sta bila dva zaporedna remija, a to tekmo smo dobivali z 2:0. Ronaldo je med poskusom preigravanja Joaa Pereire izgubil žogo in Valencia bi kmalu zadela. Dejal sem mu, da je po dveh remijih drugače, če zmagaš z 2:0 ali z 2:1. Moje besede mu niso bile všeč, a ni bilo nič posebnega,« se je spominjal Mourinho.
