Nad Alžirce kot Barcelona: brez napadalca

Alžir – Nocojšnja prijateljska tekma Alžirije in Slovenije ne bo pomembna le za udeležence Brazilije 2014, ki menijo, da Slovenija igra podobno kot njihovi tekmici na SP Rusija in Belgija, pač pa tudi za goste z druge strani Sredozemskega morja. Do začetka kvalifikacij za euro 2016 je namreč manj delovnih dni, kot se zdi.

Dvoboj z Alžirijo bo drugi pripravljalni po Kanadi v Celju (1:0), na katerem bo lahko Srečko Katanec preizkusil alternativno rešitev za spopad z Angleži, Švicarji, Estonci in Litovci. Tekma s »puščavskimi lisicami« bo zadnja, na kateri bo lahko Katanec kolikor toliko »eksperimentiral«, saj bo moral junija v Montevideu in Buenos Airesu paziti na rezultat. Urugvaj in Argentina si v generalkah za mundial na južnoameriških tleh ne bosta privoščila ležerne igre.

Kdaj, v katerih prvinah igre in s kom lahko Katanec sploh eksperimentira? Potem ko je že odkril zanj optimalno razmerje med umetniki in delavci ter zacementiral večino kadrovskih rešitev, ni presenečenje, kadar Slovenija igra tekme z enim napadalcem, in sicer Milivojem Novakovićem v modelih igre 4-2-3-1 oziroma 4-4-1-1. Tudi sinoči je selektor uigraval podobno zamisel, le Aleša Mertlja, ki je opravil svoj del nalog v izdihljajih boja za SP 2014, je zamenjal z Renejem Krhinom, ki je postal standardni član enajsterice Bologne in ga želi Katanec še enkrat preizkusiti ob boku Jasmina Kurtića. In, seveda, namesto Novagola bo v napadu igral še en igralec, ki je – kot Novaković – nase opozoril v bolgarskem prvenstvu, Roman Bezjak.

»V majici Ludogorca pišemo zgodovino bolgarskega nogometa, izločili smo Lazio, dobro mi gre v igri hitrih kratkih podaj, ki mi je pisana na kožo. O tem, ali bomo res igrali, kot namigujete, in ali bom začel tekmo, pa odloča selektor, ne jaz,« se zaveda Bezjak, ki ve, da ga predsednik Ludogorca – četudi je najbogatejši Bolgar – ne bo mogel večno držati v klubu s severovzhoda države.

Če je menjava Novaković-Bezjak evolucijska, bi lahko prišlo v delu drevišnje tekme za revolucijo, ki nam jo je Katanec v pogovoru že napovedal, uigraval pa jo je tudi na sinočnji generalki na bližnjem »štadionu 5. julija 1962«, ki je dobil ime po dnevu, ko je Alžirija razglasila neodvisnost od Francije. Gre za igro s tako imenovanim lažnim napadalcem, ki so jo sinoči predstavljali Andraž Kirm, Kevin Kampl, Valter Birsa in »lažna številka 9« Josip Iličić.

»Jojo« je bil v zadnjih tekmah Fiorentine večkrat uspešen prav na tem položaju. Gre za specifično taktično različico, ki zahteva racionalno igro vezistov, tekaško sposobne bočno-krilne nogometaše in tehnično dovršenost pri oddaji in sprejemu žog. Model je izpilil Pep Guardiola na klopi Barcelone, podobno, toda še bolj konkretno igra občasno tudi Guardiolov Bayern.

»Dejstvo je, da smo imeli v Fiorentini velike težave s poškodovanimi napadalci, zato me je trener Montella uvrstil v konico napada. Povsod se moraš znajti, tudi na 'devetki'. Gre za razmišljanje trenerja oziroma selektorja, igralci se le prilagodimo. Bomo videli,« Iličić ne želi špekulirati o morebitnih spremembah slovenske taktike, četudi je na sinočnjem treningu igral (tudi) na položaju napadalca.

Slovenski navijači upajo, da je priletel v Alžirijo v klubski formi še kdo, ne le Iličić in Bezjak. Na primer Kevin Kampl, ki postaja vse močnejši »red bull« za reprezentanco. Kampl se je utrdil na položaju tik za napadalcem, Katanec nima prave menjave za fanta, o katerem so mnogi dvomili še lansko pomlad. »Alžirija bo pravšnji preizkus, saj igra čvrsto in agresivno, torej ne bo polovičarstva,« je napovedal Kampl.

Bomo videli, kako se bo odločil selektor. Igra štirih ofenzivnih igralcev, četudi le za 30 minut, bi pomenila taktično revolucijo v igri reprezentance. Katanec je doslej preizkusil že vse: igro s tremi branilci, štiri različne sisteme, veliko igralcev, od bunkerja z Albanijo do »va bank« taktike s Švico, …