Najbolj varna tenis in vaterpolo, najmanj košarka, odbojka in rokomet
Z zagonom katerih športov bi najmanj ogrožali javno zdravje?
Odpri galerijo
Novak Đoković in Roger Federer na letošnjem odprtem prvenstvu Avstralije ... Taki prizori v začetnem obdobju zagona tenisa najbrž ne bodo možni. FOTO: AFP
Italijanski olimpijski komite in resorno ministrstvo sta naredila lestvico športov, ki bi predstavljali največjo grožnjo za širjenje koronavirusa. Študijo so izvedli odgovorni pri italijanskem olimpijskem komiteju in na resornem ministrstvu, z njo pa so želeli odgovoriti na vprašanje, z zagonom katerega športa bi najmočneje ogrožali javno zdravje oziroma bi predstavljali največje tveganje za širjenje koronavirusa. Študijo so opravili v sodelovanju s tamkajšnjimi znanstveniki.
V študiji so razvrstili 387 športnih panog in disciplin v raven tveganja od nič do štiri. Športi, ki naj ne bi predstavljali skoraj nikakršnega tveganja za širjenje koronavirusa, so jadranje, plavanje na odprtem, golf in tenis. Kar zadeva tenis, so zanj predpisali posebna pravila obnašanja: teniški igralci naj bi nosili očala in rokavice, vsak igralec bi imel svoje žogice med serviranjem, ob tem bi se morali izogibati položajev, v katerih bi oba igralca hodila k mreži istočasno, kakorkoli že to zveni.
V kategorijah 0 in 1 so izključno individualni športi, med njimi tudi atletika. Kar zadeva kolektivne športe, najmanjše tveganje za javno zdravje pomeni igranje vaterpola, ki sodi v kategorijo 2, ob tem bi morali zagotoviti, da bi bila voda klorirana, da bi s tem preprečili okužbo s koronavirusom.
Nogomet so umestili v kategorijo 3, košarka, odbojka in rokomet pa so pristali v najbolj nevarni skupini za javno zdravje, kategoriji 4, v kateri so tudi vsi borilni športi. Za igralce v kolektivnih športih bi morali ob tem predpisati obvezno testiranje za koronavirus 48 ur pred začetkom tekme, rezervni igralci bi morali nositi zaščitne maske, prav vsi rekviziti (žoge) pa bi morali biti razkuženi. Kolektivni športi v dvorani so posebej tvegani. Prostor je namreč manjši kot na štadionu, kontakti so pogostejši kot npr. pri nogometu, igralci pa so nenehno tesno drug ob drugem.
V študiji so razvrstili 387 športnih panog in disciplin v raven tveganja od nič do štiri. Športi, ki naj ne bi predstavljali skoraj nikakršnega tveganja za širjenje koronavirusa, so jadranje, plavanje na odprtem, golf in tenis. Kar zadeva tenis, so zanj predpisali posebna pravila obnašanja: teniški igralci naj bi nosili očala in rokavice, vsak igralec bi imel svoje žogice med serviranjem, ob tem bi se morali izogibati položajev, v katerih bi oba igralca hodila k mreži istočasno, kakorkoli že to zveni.
V najbolj varnih kategorijah izključno individualni športi
V kategorijah 0 in 1 so izključno individualni športi, med njimi tudi atletika. Kar zadeva kolektivne športe, najmanjše tveganje za javno zdravje pomeni igranje vaterpola, ki sodi v kategorijo 2, ob tem bi morali zagotoviti, da bi bila voda klorirana, da bi s tem preprečili okužbo s koronavirusom.
Nogomet so umestili v kategorijo 3, košarka, odbojka in rokomet pa so pristali v najbolj nevarni skupini za javno zdravje, kategoriji 4, v kateri so tudi vsi borilni športi. Za igralce v kolektivnih športih bi morali ob tem predpisati obvezno testiranje za koronavirus 48 ur pred začetkom tekme, rezervni igralci bi morali nositi zaščitne maske, prav vsi rekviziti (žoge) pa bi morali biti razkuženi. Kolektivni športi v dvorani so posebej tvegani. Prostor je namreč manjši kot na štadionu, kontakti so pogostejši kot npr. pri nogometu, igralci pa so nenehno tesno drug ob drugem.
